O kulturni šoli

Namen projekta KULTURNA ŠOLA

Presek kulturno-umetnostne vzgoje, vseživljenjskega učenja in ljubiteljske kulture združuje ljudi, omogoča kakovostno preživljanje prostega časa, širi socialne mreže, nadgrajuje znanje, ponuja nove izkušnje, razvija kreativnost, prek sistemov mentorstev in selektorjev mogoča prenos in ohranjanje znanja, vrednot, tradicije …

Ministrstvo za kulturo ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sta kulturno-umetnostno vzgojo opredelila kot dolgoročni cilj slovenske kulturne politike in izpostavila pomembnost partnerskega odnosa na tem področju. Projekt Kulturna šola je eden izmed prioritetnih ciljev Uresničevanja strategije Nacionalnega programa za kulturo (NPK) v obdobju 2014–2017.

Kulturna šola je projekt, primarno namenjen obšolskim dejavnostim na področju kulture v osnovnih šolah, ki ima jasen cilj – dvigniti kakovost in obseg aktivnega in pasivnega kulturnega udejstvovanja učencev in njihovih staršev, starih staršev ter mentorjev v sklopu obšolskih dejavnosti, ki niso del šolskega kurikula.

Prizadevamo si za ustrezno kulturno vzgojo na osnovnih šolah, ustvarjalnost mladih na raznolikih umetnostnih področjih, podpiramo kakovostne dosežke ter skrbimo za izobraževanje udeležencev in mentorjev kulturnega udejstvovanja. Želimo si, da postane vsaka šola žarišče kulturnih programov v lokalnem okolju z namenom promocije ustvarjalnosti, vseživljenjskega učenja in povezovanja.

Kulturna šola načrtno povezuje kulturno in šolsko sfero, ki sta v procesu kulturne vzgoje in izobraževanja nepogrešljivi partnerici. Profesionalen pristop projekta je načelo, ki ga šole sprejemajo z dobrodošlico, saj omogoča ustrezen razvoj, predstavitev, promocijo in evalvacijo dela v okviru obšolskih dejavnosti.

V popotnico Kulturni šoli

GIBANJE KULTURNIH ŠOL

mag. Franci Pivec, idejni oče projekta Kulturna šola

Nekoč Zveza kulturnih organizacij, zadnji dve desetletji pa mreža Javnega sklada za kulturne dejavnosti, zajema tudi največji del kulturnih dejavnosti slovenskih izobraževalnih organizacij od vrtcev do univerz. To izjemno pomembno in zahtevno poslanstvo je pri kulturnih in šolskih oblasteh domala neopaženo in vsake toliko se pojavi kdo, ki se mu utrne, da bo z neko medijsko potezo »prvi zaoral tudi to neobdelano njivo«. V resnici pa se sleherna šolska kulturna skupina – pevski zbori, gledališke in lutkovne skupine, likovni krožki, literarna glasila, folklora, plesne skupine, filmski in video krožki, itd., itd., redno vsako leto in ob strokovnem svetovanju predstavijo javnosti na stotinah revij po vsej Sloveniji. To vključuje tudi skrb za literaturo na vseh teh umetniških področjih in za njeno dostopnost ter za izpopolnjevanje umetniških vodij teh dejavnosti – zborovodij, koreografov, režiserjev, literarnih mentorjev itd. . Najmanj tretjina javnih sredstev, namenjenih ljubiteljski kulturi, gre v ta namen. Leta 2003 pa se je izoblikovala zamisel, da bi to široko razsejano aktivnost povezali v skupno točko in tako se je v sodelovanju z društvom GEOSS rodila »Slovenska kulturna šola«.
Skoraj celo prvo desetletje so se osnovne šole, ki so se potegovale za naziv slovenske kulturne šole leta ali za posebno priznanje za prvenstvo na posameznih ustvarjalnih področjih, srečevale na simbolnem kraju »v srcu Slovenije«. Čeprav prva leta stran od zanimanja šolskih oblasti in brez točkovanja za učiteljsko napredovanje, so šole s vseh koncev države pokazale izjemen interes, da si izborijo veliko ali kakšno od malih »Vaških situl«, s katerimi so ob zmagovalni »zastavi kulturne šole« lahko izpričale svojo privrženost kulturi in skrb zanjo. Najbolj od vsega pa je bilo navdušujoče veselje mladih ljudi, ki so v naravnem okolju geometričnega središča Slovenije v nekaj urah ustvarili program z veliko večjo izpovedno močjo od običajne estrade. Če nas niso opazili politiki, pa so nam veliko pozornost namenili umetniki, ki so se radi odzvali našim vabilom ter se vključili kot mentorji skupin ali se preprosto predstavili »v živo«, ko so poprej za mlade obstajali le v učnem programu.

Z leti je udeležba šol tako narasla, da je na Vačah zmanjkalo prostora in je bilo potrebno iznajti novo obliko zaključnega srečanja. Sedaj se srečanje vsako leto seli v kraj, od koder izhaja zadnja nosilka naslova slovenske kulturne šole leta. S tem smo se morali odreči simboliki Geossa kot »srca Slovenije«, pridobili pa smo večjo odmevnost in prepoznavnost v javnosti, saj nas pri tem močno podpirajo vsakokratni lokalni dejavniki, ki jim dogodek veliko pomeni. Ampak, podelitev priznanj je res le sklepno dejanje, projekt kulturne šole pa se za šolo prične, ko se odloči, da se bo prijavila na razpis in začne zbirati podatke ter vrednotiti dosežke svoje kulturne ustvarjalnosti. Za mnoge šole je to tudi prehod iz spontanega in rutinskega v načrtno kulturno delo, ko odkrijejo svoje močne in šibke plati ter se zavedo odprtih možnosti in ovir za izboljšave.

»Kulturna šola« ni en dogodek, ampak je gibanje, v katerega se bo postopoma strnila vsa tista razvejana dejavnost revij po vseh slovenskih šolskih okoliših, o kateri smo govorili na začetku. Vem, da si je težko predstavljati za kakšen obseg gre – dva tisoč pevskih zborov in po več sto ustvarjalnih skupin na drugih kulturnih področjih. Sleherni učenec mora doživeti čar kulturne ustvarjalnosti in izziv javnega nastopa na kulturni prireditvi, kar je bistveno za njegovo socializacijo. To bo odnesel s seboj v življenje prej kot karkoli drugega iz šolske dobe. »Nihče ne sme ostati zadaj!«, bi rekli Američani, mi pa zaradi naše manjše tekmovalnosti: »Nobenega ne bomo pustili ob strani!«

V gibanju kulturnih šol je prostora za vse: za vse učence, za vse učitelje in za vse starše. Vsaka zamisel je dobrodošla in vsakogar čaka hvaležna naloga, s katero bo postal aktivni član naše kulturniške mreže.
Franci Pivec

Izvajalec projekta

Od leta 2011 dalje je vsebinski in organizacijski izvajalec projekta Kulturna šola Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) ob idejni zasnovi Zveze kulturnih društev Slovenije ter strokovni podpori resornih ministrstev – Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstva za kulturo. Projekt je uvrščen med prednostne cilje aktualne Stretegije nacionalnega programa za kulturo v obdobju 2014–2017.

Vsebinski del poziva in vrednotenje prijav pripravi JSKD, ocenjevanje prijav tako v kvantitativnem kot kvalitativnem smislu izvede strokovna komisija.

Zaključno prireditev organizira centrala Sklada v sodelovanju z osnovno šolo – aktualno nosilko naziva NAJBOLJ KULTURNE ŠOLE LETA, lokalno skupnostjo ter območno izpostavo.

Organizatorja

Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti
Sedež: Štefanova 5, p.p. 1699, SI-1000 LJUBLJANA
Matična številka: 1233661 000
ID-številka za DDV: SI62905902 (DAVČNI ZAVEZANEC ZA ddv)

Zveza kulturnih društev Slovenije

Odgovorni osebi:
Mag. Igor Teršar, JSKD, direktor
Mag. Jože Osterman, ZKDS, predsednik

Organizacijski odbor Kulturne šole 2015

Marjeta Pečarič (JSKD), predsednica
Tomaž Simetinger (ZKDS), član
Marija Valenčak (OŠ LEDINA), članica
Katarina Rigler Šilc (OŠ LEDINA), članica
Mag. Maja Remšak (MOL), članica
Andreja Repar (JSKD OI Ljubljana), članica

Razvoj in povezovanje

Kultura, zlasti ljubiteljska kultura v Sloveniji, je zaradi množičnosti in kakovostne organiziranosti svojevrsten fenomen povezovanja, v katerega so sistematično vključeni tudi otroci in mladi, kot tudi njihovi mentorji ter starši in stari starši. Ta kultura, ki druži ljudi, omogoča kakovostno preživljanje prostega časa, širi socialne mreže, nadgrajuje znanje, ponuja nove izkušnje, razvija kreativnost, prek sistemov mentorstev in selektorjev omogoča prenos in ohranjanje znanja, vrednot, tradicije …

Igramo pomembno vlogo družbenega integratorja in predstavljamo način življenja. Vse to pa je potrebno negovati že pri najmlajših, zato JSKD približno polovico vseh svojih izobraževalnih oblik in prireditev s strokovnimi selektorji namenja otrokom in njihovim mentorjem.

Temeljni namen je porast prizadevanj za ustrezno kulturno vzgojo na osnovnih šolah, omogočanje ustvarjalnosti mladih na raznolikih umetnostnih področjih, podpora kakovostnim dosežkom ter skrb za izobraževanje udeležencev in mentorjev kulturnega udejstvovanja in vzpostavitev šole kot žarišča kulturnih programov v lokalnih okoljih z namenom promocije ustvarjalnosti, vseživljenjskega učenja in povezovanja. Kulturna šola torej načrtno povezuje kulturno in šolsko sfero, ki sta v procesu kulturne vzgoje in izobraževanja nepogrešljivi partnerici.