Javna tribuna

ČUDOviti - vsak je svoj svet v vesolju kulture

Kdaj?

9:45 - 11:15

Kje?

Stara elektrarna, vhod iz Slomškove ulice. Na ograji bosta 2 balona in plakat z izpisom o " kulturna šola".

Vstop: vabljene slovenske osnovne šole.

Kdo?

Moderator: Boštjan Gorenc Pižama

Sodelujejo:

Nataša Detič, založnica, Založba Ocean
Mitja Čander, publicist, Založba Beletrina
Branka Grujičić, novinarka
Alja Ugovšek, študentka prava in nekdanja učenka bolnišničnih šolskih oddelkov
Simona Semenič, dramatičarka, MGL
Ajda Rooss, umetniški vodja, Lutkovno gledališče
Katarina Rigler Šilc, učiteljica in idejni vodja projekta priprave učnega gradiva, OŠ Ledina

Izhodišče tribune

Rdeča nit okrogle mize so DRUGAČNI USPEŠNI, sporočilo poslušalcem pa je, da lahko kljub oviram dosegamo presežke.

Glavni krivec tribune je ČUDO NA RAZREDNIH URAH – priročnik za učitelje za izvajanje ur oddelčne skupnosti v osnovni šoli, ki so ga pripravile učiteljice na OŠ Ledina, aktualni nosilki naziva »Najbolj kulturna šola leta« in ga je rezencirala prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek.

Priročnik s predlogi za obravnavo tem iz mladinskega romana Čudo pri pouku je namenjen vsem učiteljem, ki poučujejo v osnovni šoli. Predvsem pa ga bodo veseli tisti učitelji, ki si prizadevajo, da bi se vsak učenec v razredu dobro počutil in da nihče ne bi bil žrtev nesprejemanja sošolcev zaradi drugačnosti. V vsakem razredu je toliko »drugačnih« otrok, kolikor je učencev. Med seboj se razlikujejo po sposobnostih, videzu, vrednotah, navadah, socialnem statusu, jeziku, obnašanju in še marsičem. Vsak učenec je svoj svet in v sebi skriva svojo zgodbo, pogosto tudi takšno, ki je ne želi deliti z drugimi. Na tribuni bodo z nami zgodbe delili gostje, ki jih življenje….

Boštjan Gorenc Pižama

Boštjan Gorenc - Pižama je multitalent, ki ustvarja z besedami. Najprej je bil improgledališčnik in raper, zadnje desetletje pa na odru praviloma stoji kot eden naših najvidnejših stand up komikov.

V gledališču se je po srednješolskih predstavah najprej poskušal v kranjskem Gledališču čez cesto, leta 2004 pa je Bojanu Beštru pomagal pri ustanovitvi BB teatra. Istega leta se je pri predstavi in plošči Črni kuhna, ki združi ljudske pripovedi, etno glasbo in rap, spoznal s Petrom Kusom, s katerim sta sodelovala pri številnih gledaliških in glasbenih projektih. V študijskih letih se je spoznal tudi z gledališko improvizacijo, ki ga še vedno drži v objemu. V Impro ligi je dolga leta tekmoval kot član veteranske ekipe Veselička, zdaj pa nastopa z improvizacijsko skupino Improleptika. Leta 2011 je postal zmagovalec prve (in zaenkrat edine) sezone Impro TV na nacionalni televiziji.

Kmalu po prvih korakih v Impro ligi je postal reden moderator impro tekem, kjer se je zbližal s formo stand up komedije. Prve prave standuperske korake je naredil leta 2004, ko ob vstopu Slovenije v EU v ljubljanskem KUD-u Franceta Prešerna priredijo priložnostno stand up ekshibicijo, čeprav je na istem odru že nekaj let pred tem in prav tako v okviru Impro lige skupaj z Juretom Zrncem in Janezom Usenikom sodeloval v proto-stand up večeru. Od leta 2007 do 2009 nastopa s Komikazami, ko iz njih nastane ohlapnejši kolektiv, pa samostojno nadaljuje z uspešno stand up kariero, tako na klubskih in gledaliških kot tudi korporativnih nastopih. Leta 2011 z Lucijo Ćirović odvodi Viktorje, med leti 2011 in 2013 pa je na Valu 202 vodil radijsko stand up oddajo Naval smeha. Nastopil je tudi v oddaji Planet Stand-up, trenutno pa po odrih orje s samostojno predstavo 50 odtenkov njive.

Je tudi priznani prevajalec, ki se je usmeril zlasti v fantazijsko in otroško literaturo. Zaslužen je za prevod svetovne mladinske uspešnice Čudo in priljubljenih otroških serij knjig o Kapitanu Gatniku in Gospodu Gnilcu, medtem ko ga odrasli bralci poznajo kot prevajalca sodobne fantazijske serije Pesem ledu in ognja ter komično apokaliptičnega romana Dobra znamenja, s katerim si je prislužil mednarodno prevajalsko priznanje – uvrstitev na Častno listo Mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY.

Za povrh z Anžetom Tomićem ustvarjata podcast za legitimno preživljanje prostega časa Glave, kjer z gosti klepetata o nadaljevankah, filmih, knjigah in Billu Pullmanu.

Mitja Čander

Mitja Čander je urednik, pisatelj in scenarist ter soustanovitelj in direktor Založbe Beletrina. Bil je programski direktor Evropske prestolnice kulture – Maribor 2012 in deset let član Nacionalnega sveta za kulturo RS (od 2004 do 2014). Diplomiral je iz primerjalne književnosti na ljubljanski filozofski fakulteti. Med letoma 1995 in 2000 je urejal literarno prilogo mariborskih Dialogov. Vse od začetkov v letu 1996 ureja knjižno zbirko Beletrina, v letih 2009 in 2010 je bil tudi odgovorni urednik Študentske založbe.Uredil je antologijo mlajše slovenske proze O čem govorimo, zasnoval je Slovensko zgodbo, zbirko petdesetih slovenskih romanov, ki jo je izdala časopisna hiša Dnevnik, bil je med snovalci obsežnega projekta Svetovni dnevi slovenske literature. Je član sveta Nove revije (od 2003) in uredništva Sarajevskih zvezkov (od 2005). Med leti 2006 in 2010 je bil urednik in koordinator projekta Sto slovanskih romanov za Slovenijo. Njegova besedila o slovenski in svetovni književnosti so prevedena v več kot petnajst jezikov.

Za svoje delo je prejel štiri priznanja: Stritarjevo nagrado (1998), nagrado za najboljšega mladega kritika, Glazerjevo listino (2000), ki jo za dosežke na področju kulture podeljuje mesto Maribor, nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec (2003) in lirikonfestov zlat za najboljši esej ( 2008 ), trikrat pa je bil nominiran za nagrado za najboljšo esejistično knjigo. Ob literaturi se je ukvarjal tudi z mladinsko kulturo, še vedno pa je dejaven kot gledališki dramaturg, kolumnist in pisec scenarijev za dokumentarne filme. Čander je doslej izdal tri samostojne knjige: Zapiski iz noči, Pokrajine proze in Kuvertirana poteza.

Nataša Detič

Magistrica znanosti Nataša Detič je diplomirala iz ruščine in slovenščine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Poznamo jo kot izvrstno lektorico, urednico in založnico. Leta 2013 je ustanovila založbo Ocean, ki je konec leta 2014 izdala v slovenščino prevedeno svetovno mladinsko knjižno uspešnico Čudo. Pred tem je bila direktorica programov v Tehniški založbi Slovenije in med letoma 2011 in 2013 tudi namestnica predsednika Upravnega odbora pri Gospodarski zbornici Slovenije (Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev), še prej pa vodja Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Od leta 2002 je pooblaščena izpraševalka na izpitih iz aktivnega znanja slovenščine kot tujega jezika, avtorica izpitnih gradiv, recenzentka učbenikov in zbirk testov za izpit iz znanja slovenščine kot tujega jezika in drugih priročnikov za jezikovno testiranje.

Bila je tudi učiteljica na tečajih slovenskega jezika za tujce in je soavtorica učbenika Jezikovod za izpopolnjevalni tečaj slovenščine za tujce.

Katarina Rigler Šilc

Katarina Rigler Šilc je učiteljica slovenščine, nemščine in gledališkega ter literarnega kluba na Osnovni šoli Ledina. Diplomirala je iz nemščine in slovenščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je zagovarjala tudi magistrsko delo. Kot štipendistka Mestne občine Ljubljana ji je bilo omogočeno izobraževanje v Nemčiji, za nadaljnji študij pa je prejela Škrabčevo štipendijo. Trenutno piše doktorsko disertacijo na temo frazeološke kompetence pri mladostnikih. Med leti 1995–2005 je poučevala slovenščino za tujce v okviru Filozofske fakultete v Ljubljani. Danes deluje kot izpraševalka in ocenjevalka iz znanja slovenščine na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od 2005 do 2009 je bila članica Državne komisije za vodenje nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli, trenutno pa je članica Predmetne komisije za slovenščino. Je soavtorica učbenikov za slovenščino (kot prvi in drugi jezik), npr. Hej hoj,

povabim te s seboj, učbenik in DZ za pouk slovenščine za 6. razred, Slovenska beseda v živo, učbenik in priročnik za učitelje za začetni tečaj slovenščine kot drugega/tujega jezika, sodelovala pa je tudi s Pedagoškim inštitutom in pri snovanju spletnih gradiv za internetni tečaj slovenščine. Njeno zadnje delo je soavtorstvo priročnika za izvajanje ur oddelčnih skupnosti z naslovom Čudo pri urah oddelčne skupnosti v osnovni šoli.

Ajda Rooss

Ajda Rooss je leta 2012 postala v. d. leta 2013 pa umetniški vodja Lutkovnega gledališča Ljubljana. Je selektorica mednarodnega festivala LUTKE, urednica strokovne revije Lutka in snovalka Lutkovnega muzeja na Ljubljanskem gradu (otvoritev konec maja 2015). Od leta 2013 deluje tudi kot članica strokovne komisije MOLa za Kulturno-umetnostno vzgojo.

Leta 2002 je diplomirala iz dramaturgije na Akademiji za gledališče, radio, televizijo in film. Kot samostojna lutkovna ustvarjalka (igralka, animatorka, režiserka in dramaturginja) je v dvajsetletnem samostojnem ustvarjanju sodelovala z različnimi institucionalnimi (Lutkovno gledališče Ljubljana in Lutkovno gledališče Maribor) in neinstitucionalnimi lutkovnimi gledališči (Gledališče Glej, Gledališče lutk Konj, Gledališče Fru-Fru). Kot igralka je največkrat sodelovala z likovnikom in režiserjem Silvanom Omerzujem.

Režirala je naslednje predstave: Moj dežnik je lahko balon (Gledališče Glej, 2003), Labodje jezero (Lutkovno gledališče Ljubljana, 2006; za predstavo je na 10. festivalu lutkovne umetnosti v Pragi prejela nagrado za najboljšo priredbo klasične zgodbe), Kako je gnezdila sraka Sofija (Lutkovno gledališče Maribor, 2008), Mala morska deklica (Lutkovno gledališče Ljubljana, 2009), O začarani skledi in žlici (Gledališče Glej, 2009), Mamica, kje si ali opičja uganka (LG Fru-Fru, 2011), Kako je Jaromir iskal srečo (Gledališče Glej, 2011).

V sezonah 2005/2006 in 2008/2009 je bila kot dramaturginja zaposlena v SNG Opera in balet Ljubljana. Dvajset let je aktivno delovala tudi kot mentorica različnih ustvarjalnih lutkovnih delavnic za otroke in mentorje (Lutkovno gledališče Ljubljana, Hiša otrok in umetnosti). Kot soavtorica, voditeljica in scenaristka je od leta 2002 do leta 2014 sodelovala pri otroški lutkovni oddaji BINE na RTV Slovenija.

Simona Semenič

Simona Semenič (1975) je dramatičarka in performerka. Za svoja dramska besedila je prejela tri Grumove nagrade, njena dela so bila prevedena v deset jezikov in uprizarjana po Evropi in v ZDA. Predstave, ki so nastale po njenih besedilih, so prejele številne nagrade tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Svoje avtorske performanse večinoma avtobiografske narave izvaja v neinstitucionalnih okvirjih, veliko sodeluje z organizacijo Mesto žensk in njujorško organizacijo WaxFactory. Od leta 2005 do leta 2013 je vodila iniciativo PreGlej, od leta 2007 do 2010 pa tudi Gledališče Glej.

Alja Klara Ugovšek

Alja Klara Ugovšek je študentka Pravne fakultete. Tekoče govori špansko, angleško in italijansko. Je aktivna članica Društva za cistično fibrozo Slovenije, avtorica in soavtorica različnih prispevkov. Sodeluje z evropskim združenjem za cistično fibrozo in se udeležuje strokovnih srečanj. Na različnih posvetih predstavlja svojo življenjsko izkušnjo, ki pomaga premagovati ovire.

Od rojstva oboleva za redko boleznijo, cistično fibrozo. Že v rani mladosti se je morala spopasti s trenutno še neozdravljivo, hudo, težko, kronično boleznijo. Vsak dan je večkrat dnevno izvajala redno respiratorno fizioterapijo, drugo terapijo in potrebne akivnosti. To je bil njen vsakdanjik. V začetku ji bolezen ni delala večjih težav, kasneje pa je bolezen zelo hitro napredovala. Pogosto je bila na zdravljenju v bolnišnici, zato je v njej obiskovala bolnišnično šolo. Bila je odlična učenka.

V zadnjem razredu osnovne šole je imela dodatno učno pomoč, ker je bila veliko odsotna od pouka zaradi bolezni. Po končani osnovni šoli se je vpisala na Gimnazijo Poljane. Pri petnajstih letih je izgubila očeta, kar je še pospešilo poslabšanje njenega zdravstvenega stanja. Potrebovala je dodatni tekoči kisik. Z njim je nekaj časa hodila v šolo, a vendar ne za dolgo, ker je bilo njeno zdravje močno prizadeto. Ostala je v bolnišnici, kjer je dihala le s pomočjo aparatov. Čakala je na urgentno presaditev pljuč, ki so jo opravili v dunajski bolnišnici. Po presaditvi pljuč je bila potrebna dolgotrajna, specifična rehabilitacija. Zaradi velikega tveganja za okužbe, ni smela obiskovati rizičnih prostorov, zato so ji profesorji iz Gimnazije Poljane nudili učno pomoč na domu. Po dveh letih učenja na domu, se je vrnila v šolo, kjer je dokončala šolanje. Maturo je kot dijakinja s posebnimi potrebami opravljala v dveh delih. To je izredno pomembno, ker je veliko stresnih dejavnikov, ki jih povzroča tudi sama bolezen.

Marsikdo ne ve, kako lepo mu je v življenju, če se mu ni treba spopadati s težko boleznijo in pri šestnajstih letih boriti za življenje. Zaveš se le tedaj, ko se sam soočiš s tem. Zato bodite hvaležni, da nimate težav s pljuči, kajti ne veste, kako hudo je, če ne moreš sam dihati in namesto tebe dihajo aparati. Ne obremenjujte se z malenkostmi! Živite polno življenje!

Branka Grujičič

Branka Grujičić je diplomirana novinarka in urednica revije Radar. V svoji več kot 25-letni novinarski karieri je pomembno vplivala na podobo revije Jana v času, ko je bila ta v največjem razcvetu, in spoznala življenjske zgodbe najrazličnejših ljudi. S svojimi poglobljenimi intervjuji je bogatila tudi Sobotno prilogo časnika Delo in njegovo prilogo Ona, od leta 2000 pa se posveča predvsem ohranjanju bralne kulture in zgodovinskega spomina v okviru revije Radar, katere urednica je.
Od leta 2009 v reviji Jana objavlja odmevno kolumno Hanina učna ura, v njej z ljudmi deli spoznanja in nauke iz življenja s hčerko s posebnimi potrebami. Zaradi Hane, ki se je rodila z downovim sindromom, ima poglobljen vpogled v težave, ki jih ima družba s sprejemanjem drugačnosti, denimo pri vključevanju v prostočasne aktivnosti, šolski sistem in podobno, pri pisanju o tem pa vedno poskuša razumeti razmišljanje in čutenje vseh vpletenih.

O tem, kaj vse doživlja med spoznavanju drugačnosti vseh sort, piše tudi v blogu na svoji spletni strani www.branka.si.

Njeno osnovno sporočilo je jasno: Nikoli ne išči primanjkljajev posameznika, ampak se usmeri v njegove močne strani in jih krepi. In še: Pred izzivi lahko pobegneš, lahko pa se z njimi soočiš, jih raziščeš in spoznanja, ki se rodijo, ko se prepletejo strokovno znanje in življenjske izkušnje, posreduješ tistim, ki šele stopajo na tebi zdaj že dobro znano pot ali pa zgolj želijo pogledati in videti čez ograjo lastnega udobja.