mag. Ivan Marin Zlata plaketa za življenjsko delo na področju glasbenih dejavnosti

Dirigent Ivan Marin je bil rojen leta 1939 v Trbovljah. Njegov prvi učitelj klarineta je bil oče Ivan Marin. Leta 1956 je odšel v Ljubljano, kjer je bil ves čas študija – v Srednji glasbeni šoli in na Akademiji za glasbo – njegov profesor in glasbeni mentor red. prof. Mihael Gunzek. Med študijem je bil tri leta zunanji član Pihalnega orkestra Slovenske policije. Leta 1963 se je redno zaposlil v Glasbeni šoli Velenje in dve leti kasneje postal njen ravnatelj. Leta 1966 je kot zunanji sodelavec začel poučevati tudi umetnostno vzgojo, smer glasba, na velenjski gimnaziji. Takrat je ustanovil Dekliški zbor Gimnazija Velenje, ki ga je uspešno vodil kar dvajset let in z njim dobil mnogo najvišjih priznanj in nagrad na domačih in tujih tekmovanjih in revijah (MPF Celje. Republiške revije v Zagorju ob Savi, Mednarodni festival v belgijskem Neerpeltu).

V letih 1963–1969 je najprej nadomeščal bolnega očeta, nato pa sam prevzel vodenje Rudarske godbe in z njo v naslednjih desetletjih prejel veliko zlatih in srebrnih plaket na tekmovanjih v Sloveniji, kar petkrat (1978, 1981, 1989, 1993, 1997) zlato plaketo in prvo mesto na Svetovnem tekmovanju pihalnih orkestrov Kerkrade na Nizozemskem, na 1. mednarodnem tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenija 2000 v Kopru pa je postal absolutni zmagovalec tekmovanja z najvišjim številom točk.

Prav zaradi mednarodnih umetniških uspehov pri vodenju zbora in orkestra je bil po kriterijih Fakultete glasbenih umetnosti Univerze v Beogradu, ki je takrat edina v Jugoslaviji izobraževala za podiplomski študij glasbenih smeri, v šolskem letu 1985/1986 izbran za podiplomski študij dirigiranja.  Junija 1987 je že zagovarjal magistrsko delo Trboveljski slavček – glasbeni fenomen med dvema vojnama (1918–1941) in dobil akademski naziv magister dirigiranja.

Ivan Marin je z Rudarsko godbo Velenje, kasnejšim Pihalnim orkestrom Premogovnika Velenje, posnel veliko gramofonskih plošč (LP), kaset in zgoščenk. Orkester je posebej ponosen na veliko ploščo z rudarskimi pesmimi Stan rudarski bodi nam pozdravljen, ki jih je posnel leta 1981 skupaj z Moškim zborom Kajuh in Mešanim pevskim zborom Gorenje. Po številu posnetkov pa izstopa prva antologijska zgoščenka Bela krajina, zbirka slovenskih skladb za pihalne orkestre.

Že med študijem na Akademiji za glasbo, zlasti pa po zaposlitvi v Glasbeni šoli Velenje je bil Ivan Marin dejaven tudi v mnogih ustanovah, zvezah in komisijah na glasbenem in širšem kulturnem področju: bil je predsednik Glasbene mladine Slovenije in tudi član njenega jugoslovanskega predsedstva, vodil je komisijo za določanje učnih programov v glasbenih šolah, Zvezo kulturnih organizacij, Združenje pihalnih orkestrov Slovenije, Umetniški svet Zveze slovenskih godb in še bi lahko naštevali. Po magisteriju je postal tudi član mednarodnega glasbenega združenja CISMA in Evropskega združenja glasbenih šol EMU. Je tudi stalni član in predsednik žirij na tekmovanjih slovenskih pihalnih orkestrov.

Delovanje in miselnost dirigenta Ivana Marina najbolje ponazorijo besede Marjana Gabrijelčiča, nekdanjega dekana Akademije za glasbo in glasbenega kritika, ki jih je zapisal ob izdaji prve plošče Pozdrav Velenju leta 1978: »Med profesorjem Ivanom Marinom in godbo ni le tesnih vezi pri delu in naporih za višjo programsko in izvajalsko kakovost, temveč tudi v jasni in nesebični oceni, koliko truda je kdo žrtvoval in koliko ga bo še treba za to, da bo godba posodobljen izraz skupnega iskanja godbenika, poslušalca in izvajalca – iskanja, ne le ugotavljanja že dosežene kulturne ravni.«

Ivan Marin je brez dvoma ena najvidnejših osebnosti glasbenega ustvarjanja v Sloveniji. Svoje življenje je posvetil glasbenemu ustvarjanju, vzgoji in izobraževanju ter organizaciji v najširšem pomenu, zato mu Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti podeljuje zlato plaketo za življenjsko delo.