V POSTOJNI PODELILI NAJVIŠJA PRIZNANJA LJUBITELJSKIM GLEDALIŠČNIKOM
Postojna, 26. 9. 2013
Direktor JSKD je na osrednji državni prireditvi - Srečanju ljubiteljskih gledališč Slovenije - 52. Linhartovem srečanju, podelil najvišja področna priznanja za odmevne dosežke na področju ljubiteljskega gledališča.
Včeraj se je v Postojni s podelitvijo priznanj za odmevne dosežke na področju ljubiteljskega gledališča ter rock kabarejem Navajeni na šok ŠODR Teatra in benda Srečna mladina pričelo 52. Linhartovo srečanje, festival gledaliških skupin Slovenije in zamejstva, ki ga organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD). Linhartovo plaketo je prejel Franci Tušar, igralec, pisec in režiser, član DPD Svoboda »France Mencinger« Javornik – Koroška Bela, Linhartovi listini pa Juša Berce, igralka in režiserka, dolgoletna članica Kulturnega društva Loški oder Škofja Loka, ter Nikolaj Kranjc, režiser, scenograf, kostumograf in mentor, ki deluje v Sloveniji in na Avstrijskem Koroškem. Priznanja je podelil mag. Igor Teršar, direktor JSKD.
FRANCI TUŠAR, Linhartova plaketa 2012
Prejemnik Linhartove plakete za leto 2012, FRANCI TUŠAR
Leta 1943 na Koroški Beli rojen Franci Tušar je po poklicu strojni tehnik, vendar je večji del svojega življenja in dela posvetil kulturi in umetniškemu ustvarjanju. Življenje in delo Francija Tušarja sta tesno povezana z DPD Svoboda »France Mencinger« Javornik – Koroška Bela. Društvu se je pridružil že v rani mladosti kot amaterski gledališki igralec leta 1963. V petdesetih letih je odigral 35 različnih gledaliških vlog in režiral 45 gledaliških iger ter napisal štirinajst odrskih del, uprizorjenih na domačem odru.
Najprej se je preizkusil kot igralec: bil je Neki Harry, ki ni zdravnik v predstavi Namišljeni zdravnik, Klovn v Hočete igrati z nami in Bankir v Glavnem dobitku, če omenimo samo tiste najbolj nepozabne, še bolj pa je odrske deske javorniške Svobode zaznamoval kot režiser. Ustvaril je brez števila predstav, med katerimi je potrebno posebej omeniti Večna lovišča (1992), Zares čuden par (1993), Boeing, Boeing (1999), Butalce (2002) in verjetno najuspešnejšo predstavo Godni za poroko (2004). Franci Tušar svojega poslanstva ne vidi zgolj v igri in režiji. Kot mentor s svojimi gledališkimi izkušnjami stoji ob strani mladim igralcem in režiserjem, ki v zadnjih letih vstopajo na gledališki oder DPD Svoboda »France Mencinger« Javornik – Koroška Bela.
Osem let je bil predsednik za dramsko dejavnost v ZKO Jesenice, v upravnem odboru javorniškega društva pa je že vrsto let programski vodja. O tem, kako cenjeno je njegovo gledališko delo, pričata dve Čufarjevi plaketi iz let 1976 in 2000 ter plaketa Občine Jesenice za dosežke na kulturnem področju. Že od mladih let piše tudi pesmi. V pesmih »riše življenje v različnih odtenkih in dobah, z izrazitim občutkom za humor pa niza tudi manj prijetne plati vsakodnevnih situacij, v katerih tavamo ljudje«. Izdal je dve pesniški zbirki: Rdeči prah – 1990 in Ujeti utrinki – 2001, ter zbirko kratkih zgodb z naslovom Na stezi sledi (1995). Franci Tušar je srce kulturnega dogajanja Slovenskega Javornika in Koroške Bele. Praktično ni kulturne prireditve, ki bi minila brez njegovega sodelovanja; kot igralca, pisca, režiserja ali zgolj kot organizatorja in mentorja. S svojim kvalitetnim delom je DPD Svobodo »France Menciger« zapisal med naša najvidnejša in najbolj dejavna kulturna društva.
JUŠA BERCE, Linhartova listina za leto 2012
JUŠA BERCE, prejemnica Linhartove listine za leto 2012
Juša Berce, dolgoletna članica Kulturnega društva Loški oder Škofja Loka, je pot ljubiteljske igralke pred nekaj več kot petdesetimi leti pričela v domačih Poljanah nad Škofjo Loko z vlogami v ljudsko zasnovanih dramskih predstavah. Njena prva večja vloga je bila vloga radožive in ljubeče Mete v Tavčarjevem Cvetju v jeseni. Sledile so vloge preudarne ravbarske neveste Lenke v Tavčar-Torkarjevem Ravbarskem cesarju, trdožive Brine v Hofmanovi drami Dan in vsi dnevi ter vloga Lize, trdno na tleh in v življenju stoječega dekleta, spet v Tavčarjevem Cvetju v jeseni. Po nekajletnem premoru se je konec osemdesetih let vrnila na odrske deske, tokrat Loškega odra z vlogo hišne oskrbnice Juše v Fraymanovem Hrupu za odrom. Na Loškem odru je ustvarila paleto prepričljivih odrskih likov, s katerimi je širila svoje igralsko obzorje in brusila izrazne sposobnosti. Poleg že omenjene Juše v Hrupu za odrom, smo jo lahko videli v vlogi elegantne meščanske gospe Pearceanovo v Pigmalionu Georga Bernarda Shawa, skrivnostne Marte Brewster v Kesselringovi
drami Arzenik in stare čipke, vzvišene in domišljave gospe Boyle v Mišelovki Agathe Christi, naivne sosede Dragice v enodejanki Jožef in Marija Vinka Modernorferja, temperamentne Matrone v Plavtovih Dvojčkih, vsiljive in ukazovalne Sostrate v Mandragoli Niccoloja Michiavellija, zlomljene obupanke Jokaste v Sofoklejevem Kralju Ojdipu, radožive družice v Shakespearovem Beneškem trgovcu, iznajdljive receptorke v Camolettijevi komediji Strogo zaupno, Andje v Nušićevi Sumljivi osebi, gospe Ethel Chauvenet v Harveyu, avtorice Mary Chase, in nazadnje v vlogi posesivne in radožive gospe Banksove v Simonovi komediji Bosa v parku.
Juša Berce ni zgolj predana ljubiteljska igralka. Že skoraj dvajset se skupaj z Meto Petrač uspešno loteva tudi režije. Do zdaj je nanizala že enajst predstav za otroke, v katerih prihaja do izraza njena radoživa in hudomušna narava s številnimi domislicami. Predstave so redno uvrščene na zaključna srečanja otroških gledaliških skupin Slovenije.
NIKOLAJ KRANJC, Linhartova listina za leto 2012
NIKOLAJ KRANJC, prejemnik Linhartove listine za leto 2012
Niko Kranjc že več let deluje na področju ljubiteljske gledališke dejavnosti kot režiser, scenograf, kostumograf in predvsem kot mentor. S svojim kvalitetnim delom dviguje raven ljubiteljske gledališke dejavnosti ne le v Sloveniji, temveč tudi na avstrijskem Koroškem, kjer sodeluje z več slovenskimi gledališkimi skupinami in tako daje svoj prispevek k ohranjanju slovenskega jezika tudi onstran meje.
Nikolaj Kranjc je soustanovitelj in umetniški vodja Kulturnega društva K iz Žirovnice, kjer od leta 2005 režira, ustvarja scenografije za predstave ter vodi izobraževalne delavnice za ljubiteljske igralce.
Njegovo delo odstopa od povprečja ljubiteljskih gledališč, saj temelji na premišljeno izbranem repertoarju ter jasnem in aktualnem konceptu vsake uprizoritve, s čimer neposredno vpliva na dvig kakovosti slovenske ljubiteljske gledališke produkcije. Njegove predstave se v zadnjih letih uvrščajo v sam vrh slovenske ljubiteljske gledališke produkcije. Izpostaviti velja predvsem Sartrova Zaprta vrata,
Ionescovo Plešasto pevko in Cankarjeve Hlapce. Vse tri predstave so se uvrstile tudi na državno Linhartovo srečanje. Na jubilejnem 50. Linhartovem srečanju leta 2011 je predstava Plešasta pevka prejela matička za izviren pristop. Niko Kranjc je nedvomno eden izmed najkvalitetnejših gledaliških pedagogov pri nas. S sodelovanjem z različnimi gledališkimi skupinami je dodobra spoznal ljubiteljsko gledališko dejavnost v Sloveniji in zamejstvu, njene posebnosti in predvsem potrebe njenih ustvarjalcev. Članom skupin, katerih mentor je, ter slušateljem svojih delavnic in seminarjev posreduje tako praktično gledališko izkušnjo, kot tudi zavest o širši skupnosti, imenovani »ljubiteljska gledališka aktivnost«, zavest o odgovornosti do sebe, kakor tudi do občinstva.
|
