FILM \ Izobraževanje
FILMSKI SEMINAR 2021 / 22Ljubljana, november 2021 – maj 2022
Filmski seminar ponuja celostno znanje o filmski produkciji. Preko različnih predavanj bo obdelal celoten spekter filmskega ustvarjanja in udeležencem ponudil znanja in izkušnje iz vseh področij ustvarjanja filma, od osnovnega razumevanja filmskega jezika, ustvarjanja scenarija, likovne estetike in fotografije, dramaturgije in montaže, pa seveda do temeljnih prvin filmske režije. Seminar ponuja udeležencem široko filmsko izobrazbo, njihovemu talentu in je prepuščeno, v katero smer se bodo kasneje profilirali.
FILMSKI SEMINAR BO OBDELAL NASLEDNJE TEME: FILMSKI JEZIK IN FILMSKA REŽIJA: filmski jezik in filmsko mišljenje; zgodovina filma; analiza in razumevanje filma; artikulacija filmskega prostora; filmska režija. LIKOVNA ESTETIKA FILMA: zgodovina likovne estetike; vizualna naracija; kompozicija kadra. SCENARISTIKA: osnove dramaturgije; karakterizacija lika, odnos, konflikt, zgodba; analiza avtorskih poetik; oblikovanje scenarija. KAMERA: filmski plani; kompozicija kadra; dramaturgija fotografije; osnove oblikovanja svetlobe; scenska tehnika; praktično snemanje. MONTAŽA: dramaturgija in vizualna naracija; ustvarjalna vloga montaže v predprodukciji, produkciji in postprodukciji; montaža prizorov – filma. OBLIKOVANJE ZVOKA: dramaturška vloga zvoka; snemanje zvoka; postprodukcija zvoka PRODUKCIJA: osnovni pojmi in zakonitosti produkcije; faze in tehnologije filmske produkcije; produkcijska ekipa in proces. FILMSKI JEZIK IN FILMSKA REŽIJAUdeleženci se bodo seznanili z osnovnimi principi filmskega jezika, filmskega mišljenja in filmskimi izraznimi sredstvi. Spoznali bodo naloge in odgovornosti filmskega režiserja in ostalih sodelavcev – ustvarjalcev v kreativnem procesu. Spoznali bodo celotno pot nastajanja filma in vlogo režiserja v njem, od prve ideje in filozofije za njo, preko scenarija, pomena likovnega jezika, dramaturgije in montaže do končnega produkta – kratkega filma. LIKOVNA ESTETIKA FILMASerija predavanj bo predstavila uporabo vizualnih izraznih sredstev v funkciji filmske pripovedi. Ponudila bo pregled ključnih estetskih vprašanj v razvoju filma ter analizirala zgodovino vizualne naracije. SCENARISTIKAUdeleženci bodo spoznali tehnike pisanja za film. Preko analize družbene realnosti bodo raziskovali teme ter oblikovali osnovno idejo za kratki film. Oblikovali bodo lik, ga karakterizirali, raziskovali odnose ter konflikte med liki ter situacije, v katere so umeščeni. Spoznali se bodo z osnovami dramaturgije, analizirali trende ter avtorske poetike skozi zgodovino filma ter primerjali različne prakse oz. filmske šole. Pod mentorskim vodstvom bodo oblikovali scenarij za kratki igrani, dokumentarni ali eksperimentalni film. KAMERAUdeležencem bo predstavljena filmska fotografija kot bistven del filmske naracije. Spoznali bodo načine snemanja tako teoretične (uporaba filmskih planov, kadriranje, oblikovanje svetlobe …), kot tudi s tehnološke strani (praktično rokovanje s snemalno tehniko). S praktičnim delom – snemanjem bodo mojstrili obvladovanje kamere, kadriranje, kompozicijo, kontinuiteto slike in dramaturgijo fotografije. MONTAŽAUdeleženci bodo spoznali principe montaže kot bistveni element filmske dramaturgije: kako je dramaturgija zgodbe odvisna od montaže in kako montaža vpliva na procese v predprodukciji, produkciji in postprodukciji. Preko analize kadra bodo raziskovali različne možnosti in s tem različne pomene montažnega zaporedja. Večji del predavanj bo temeljil na praktičnem delu, kjer bodo udeleženci spoznali zakonitosti montaže ter se naučili obvladovanja montažne programske opreme. OBLIKOVANJE ZVOKAUdeleženci se bodo najprej spoznali z dramaturško funkcijo zvoka v filmu. Raziskovali bodo, kaj (filmski) zvok sploh je. Spoznali se bodo z osnovnimi fizikalnimi lastnostmi zvoka – akustiko pri zajemanju in pri reprodukciji zvoka. Spoznali se bodo z napravami in različnimi tehnikami za snemanje zvoka ter z montažo, oblikovanjem, mešanjem in distribucijo zvoka. PRODUKCIJAUdeležencem bo predstavljen celotni produkcijski proces, osnovni pojmi in zakonitosti produkcije, s katerimi se bodo srečevali pri praktični izvedbi svojih študijskih nalog. Spoznali bodo posamezne faze in tehnologije filmske produkcije ter načinom dela produkcijske ekipe, spoznali produkcijske okvire in omejitve pri posameznem projektu. URNIKFilmski seminar se bo začel 2. novembra 2021 in bo trajal do junija 2022. Predavanja bodo potekala od pon – čet, praviloma 3x-4x tedensko, od 19.30 – 22.30 v dvorani Skladovnica, Beethovnova 5, Šalamunovi knjižnici in dvorani Cepetka, oboje na Cankarjevi 5 v Ljubljani. Občasno bodo potekale intenzivne sobotne vaje iz kamere in montaže. Predavanja bodo predvidoma potekala do aprila, potem pa se bomo posvetili produkciji – snemanju kratkih filmov. Natančen urnik predavanj (z morebitnimi dodatnimi predavanji) bomo objavljali sproti, praviloma za 14 dni v naprej. CENACena seminarja je 120,00 EUR (z že vštetim DDV) na mesec. Po prejemu prijavnice vam bomo poslali račun (in položnico). Prijava je veljavna šele po plačilu kotizacije! Šolnino za posamezni mesec je potrebno poravnati najkasneje do 10. v tekočem mesecu. PRIJAVEE-prijavo za FILMSKI SEMINAR najdete na spodnji povezavi: ROK PRIJAVERok prijave: 25. oktober 2021. INFORMACIJEDetajlne informacije o začetku seminarja, lokacijo in točen urnik Vam bomo poslali po zaključenem prijavnem roku. Kontaktni osebi: Matjaž Šmalc Franci Cotman
MENTORJI IN PREDAVATELJIARNE BREJC (1972) je zaključil študij Filmske in televizijske režije na AGRFT. Za študentske filme je prejel akademijsko Prešernovo nagrado, mednarodno nagrado na priznanem filmskem festival v Poitiersu (Francija) in druge nagrade. Med leti 2000 in 2010 je kot zunanji sodelavec režiser delal na TV Slovenija, največ v Dokumentarnem in Verskem uredništvu. Za dokumentarni film V imenu ljudstva je prejel mednarodno nagrado na festivalu verskega filma v Trentu (Italija). Realiziral je veliko studijskih oddaj in režiral več krajših feljtonov in daljših dokumentarcev ter dve leti sodeloval kot scenarist-režiser pri evropski-koprodukcijski oddaji City Folk. Kot scenarist in režiser je podpisal tudi nekaj reklamnih spotov in prireditev. V letih 2006–2007 je v sodelovanju s Tomažem Brejcem idejno zasnoval, produciral, režiral in montiral 22 kratkih filmov o sodobnem slovenskem slikarstvu, Besede in slike, fragmenti o sodobnem slovenskem slikarstvu. Do leta 2010 je v produkciji galerije Equrna posnel nekaj srednjemetražnih dokumentarnih portretov. Leta 2012 je prevzel program in vodenje galerije Equrna.
OLGA TONI je zaključila študij Filmske in TV montaže na Fakulteti za dramske umetnosti v Beogradu. V Beogradu je delala v filmski in TV produkciji kot montažer in mešalec slike. Bila je član Združenja filmskih delavcev v svobodnem poklicu. Med zadnjo (balkansko) vojno je bila v Sarajevu (1990-1993), kjer je delala za WTN, ARD, Channel 9 ... V Ljubljani živi in dela od leta 1993. Leta 2011 je na AGRTFT pridobila znanstveni naziv magistra filmske režije in montaže na UL AGRFT, kjer je od leta 2005 zaposlena kot izredna profesorica in predstojnica katedre za montažo. Kot gostujoča profesorica je predavala tudi na Univerzi za umetnost v Beogradu, Akademiji umetnosti v Novem Sadu in Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu. Kot montažerka je podpisala 18 igranih in dokumentarnih fimov, številna TV oddaje ter preko 200 reklamnih spotov. Za montažo celovečernega filma Herzog je prejela nagrado za najboljšo montažo na 6. Slovenskem filmskem maratonu (1997), na 19. Filmskem festivalu v Herceg Novem pa je prejela nagrado za najboljšo montažo za celovečerni film Pogled sa Ajfelovog tornja.
MILANKA FABJANČIČ (1981) je akademska slikarka, ilustratorka in avtorica animiranih filmov. Študij na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (Academy of fine arts Ljubljana), smer Slikarstvo, je leta 2006 zaključila z odliko s kratkim, klasično risanim filmom (v tehniki svinčnik na papir) z naslovom »Striček in Psiček«. Že tekom študija je s svojo animirano dolgometražno vizualizacijo »Puna Syndicate« prejela Priznanje Akademije za likovno umetnost 2005. Po zaključku študija se izredno aktivno udejstvuje na področjih ilustracije (knjižne, kostumografske, strip, celostne podobe), grafičnega oblikovanja za lastno blagovno znamko Ha ha! (papirna galanterija, tekstil, emajlirana posoda) ter animiranega filma (avtorsko in komercialno). Svoja dela predstavlja v številnih publikacijah, na razstavah, internetnih vizualizacijah ter v kinematografih. Milankin mednarodno najvidnejši avtorski izdelek je kratkometražna 2D ročno risana animacija iz leta 2019 z naslovom Liliana, ki je že kot projekt v nastajanju prejel Special Jury Mention na festivalu animiranega filma AnimatekaPRO Pitch 2017. S premiernim prikazovanjem na Festivalu slovenskega filma v Portorožu je »Liliana« prejela nagrado za Najboljši animirani film 2019 in nato še nagrado DSAF; za Najboljšo likovno podobo animiranega filma 2019. Trenutno Liliana kroži po festivalih po celem svetu.
ANA LASIĆ (1972) je študij dramaturgije zaključila na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu s tekstom Gdje ti živiš?, za katerega je prejela nagrado Slobodana Selenića. Velik ustvarjalni pečat je pustila tudi v Sloveniji. Kot scenaristka je soustvarjala je filme Ruševine, Angela Vode, Skriti spomin, Na terapiji, Balkan Is Not Dead, Avtošola idr. Sodelovala je tudi z več slovenskimi gledališči. Leta 2006 je na Borštnikovem srečanju za svojo dramo Za zdaj nikjer prejela Nagrado Dominika Smoleta. Šest let je predavala scenaristiko na AGRFT.
SAŠO ŠTIH (1990) se je po zaključeni Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo vpisal na Fakulteto dramskih umetnosti v Beogradu, Srbija, smer kamera, kjer je leta 2014 diplomiral. Po opravljeni diplomi je vpisal magistrski študij snemanja na AGRFT v Ljubljani. Od jeseni 2018 je član Združenja filmskih snemalcev Slovenije. Kot direktor fotografije je sodeloval pri več filmih, serijah, videospotih in reklamnih spotih. Je tudi mentor različnih filmskih delavnic.
JULIJ ZORNIK se je s svetom zvoka začel spogledovati kot tehnik na radiu RGL, televizijski postaji Kanal A in kot monitor mixer na koncertih in festivalih, kot sta Novi rock in Druga godba. Med leti 1996 in 1998 je nastopilo obdobje intenzivnega zvočnega raziskovanja v legendarnem postprodukcijskem studiu Studiu Tivoli, kjer je pretežno delal na postprodukciji TV oglasov in filmov pa tudi glasbenih albumov za Autodafe (Le Voyage Imaginaire) in Demolition Group (Neovangelij). Nenazadnje, je prav tam zvočno opremil tudi prvi slovenski celovečerni animirani film Socializacija bika? (1998, r. Zvonko Čoh, Milan Erič). Nakopičeno znanje in počasno razgrajevanje Studia Tivoli sta ga leto kasneje privedla do ustanovitve lastnega podjetja za zvočno postprodukcijo »100«. Kot oblikovalec zvoka je sodeloval pri preko 200 filmih. Na Festivalih slovenskega filma je med leti 2009 in 2019 prejel je 8 vesen ter zlato areno na zadnjem Pulskem filmskem festivalu za film Zora.
|
|