PROGRAM

LIBRE VERMEL
Montserrat, Katalonija, 1399:

STELLA SPLENDENS
POLORUM
LOS SET GOYTS
MARIAM MATREM
CUNCTI SIMUS CONCANENTES

CANTIGAS DE SANTA MARIA
Alfonso X. »El Sabio«, Španija, 13. st.:

ROSA DAS ROSAS
SANTA MARIA VALED
A MADRE DE DEUS
EN TODO TEMPO
COMO PODEN

CAPELLA CARNIOLA:

MARTA MOČNIK PIRC / sopran
ALENKA PODPEČAN / sopran
KRISTINA MARTINC / kljunasta flavta
BARBARA KANC / gib
FRANCI KREVH / tolkala
JAN GORJANC / gotska harfa
TILEN UDOVIČ / fidel
JANEZ JOCIF / umetniški vodja, portativ, dude, flavte, strunska lajna

Prvi del koncerta je posvečen kultu skrivnostne Črne Marije. LIBRE VERMELL, ali rdeča knjiga, je danes eden najbolj poznanih srednjeveških glasbenih kodeksov. Nastal je ob koncu 14. stoletja v samostanu na gori Montserrat v Kataloniji. V njem so med drugim ohranjeni zapisi desetih skladb, ki so se menihom zdele primerne za izvedbo v cerkvi. Deset zapisanih pesmi obsega repertoar od gregorjanskega korala, ljudskih enoglasnih pesmi, kanonov, do večglasja v stilu evropske ars nove. Poleg latinščine najdemo besedila v provansalščini in prve znane zapise v katalonščini. Zanimivo je, da se na kult t..i.. Črne Marije v Kataloniji in drugod po srednjeveški Evropi navezuje tudi močno plesno izročilo, v španski liturgiji prisotno še danes. To nas povrne v čas, ko so bili glasba, poezija in ples dojemani kot enotno izrazno sredstvo (njihovo ločevanje zasledimo šele v času renesanse in baroka). Obenem pa prepoznamo jasne izvorne stične točke tudi s tradicijo slovenskih t.i. Marijinih vrtcev, ki jih koreologi smatrajo za naše edino avtohtono plesno izročilo.

Glasbena zbirka, ki jo danes poznamo pod imenom CANTIGAS DE SANTA MARIA, je nastala v 13. stoletju v Španiji. Zapisati jo je dal kastilski kralj Alfonso X. imenovan tudi »el Sabio« – Modri. V njej je zbranih preko 400 pesmi posvečenih devici Mariji in predstavlja najobsežnejši evropski srednjeveški glasbeni kodeks. Njegova značilnost je, da brez zadržkov združuje zelo raznovrstne ali bolje rečeno skoraj vse poznane kulture tedanjega sveta. Alfonsu X. je namreč uspelo omogočiti miroljubno in ustvarjalno sobivanje treh svetovnih religij: krščansva, islama in judovstva. Rezultate te kratkotrajne, še danes neponovljive simbioze, zasledimo tudi v glasbi, kjer se mešajo evropski in arabski vplivi, posvetna glasba z liturgično, ljudska glasba preprostih ljudi s sofisticirano glasbo provansalskih trubadurjev.

V sodelovanju z odborom za obnovo orgel v Crngrobu.