| 
 
 
 MARIJINE PESMI EVROPSKEGA SREDNJEGA VEKA Crngrob, nedelja, 26. maja 2019, ob 17. uri
PROGRAM  LIBRE VERMELMontserrat, Katalonija, 1399:
STELLA SPLENDENSPOLORUM
 LOS SET GOYTS
 MARIAM MATREM
 CUNCTI SIMUS CONCANENTES
 CANTIGAS DE SANTA MARIAAlfonso X. »El Sabio«, Španija, 13. st.:
ROSA DAS ROSAS SANTA MARIA VALED
 A MADRE DE DEUS
 EN TODO TEMPO
 COMO PODEN
 CAPELLA CARNIOLA:MARTA MOČNIK  PIRC / sopran ALENKA  PODPEČAN / sopran
 KRISTINA  MARTINC / kljunasta flavta
 BARBARA KANC / gib
 FRANCI KREVH / tolkala
 JAN GORJANC / gotska harfa
 TILEN UDOVIČ / fidel
 JANEZ JOCIF / umetniški vodja, portativ, dude, flavte,  strunska lajna
   Prvi del koncerta je  posvečen kultu skrivnostne Črne Marije. LIBRE VERMELL, ali rdeča knjiga, je danes eden najbolj poznanih  srednjeveških glasbenih kodeksov. Nastal je ob koncu 14. stoletja v samostanu  na gori Montserrat v Kataloniji. V njem so med drugim ohranjeni zapisi desetih  skladb, ki so se menihom zdele primerne za izvedbo v cerkvi. Deset zapisanih  pesmi obsega repertoar od gregorjanskega korala, ljudskih enoglasnih pesmi,  kanonov, do večglasja v stilu evropske ars nove. Poleg latinščine najdemo  besedila v provansalščini in prve znane zapise v katalonščini. Zanimivo je, da  se na kult t..i.. Črne Marije v Kataloniji in drugod po srednjeveški Evropi  navezuje tudi močno plesno izročilo, v španski liturgiji prisotno še danes. To  nas povrne v čas, ko so bili glasba, poezija in ples dojemani kot enotno  izrazno sredstvo (njihovo ločevanje zasledimo šele v času renesanse in baroka).  Obenem pa prepoznamo jasne izvorne stične točke tudi s tradicijo slovenskih  t.i. Marijinih vrtcev, ki jih koreologi smatrajo za naše edino avtohtono plesno  izročilo. Glasbena  zbirka, ki jo danes poznamo pod imenom CANTIGAS DE SANTA MARIA, je nastala v 13.  stoletju v Španiji. Zapisati jo je dal kastilski kralj Alfonso X. imenovan tudi  »el Sabio« – Modri. V njej je zbranih preko 400 pesmi posvečenih devici Mariji  in predstavlja najobsežnejši evropski srednjeveški glasbeni kodeks. Njegova  značilnost je, da brez zadržkov združuje zelo raznovrstne ali bolje rečeno  skoraj vse poznane kulture tedanjega sveta. Alfonsu X. je namreč uspelo  omogočiti miroljubno in ustvarjalno sobivanje treh svetovnih religij:  krščansva, islama in judovstva. Rezultate te kratkotrajne, še danes  neponovljive simbioze, zasledimo tudi v glasbi, kjer se mešajo evropski in  arabski vplivi, posvetna glasba z liturgično, ljudska glasba preprostih ljudi s  sofisticirano glasbo provansalskih trubadurjev.
     V sodelovanju z odborom za obnovo orgel v Crngrobu.     |