|
IZOBRAŽEVANJA SEZONA 2016/17
NAMEN IN CILJ:Namen in cilji kreativne delavnice so: Zavedanje kreativnega procesa, iskanje notranjih vsebin, ki izhajajo iz osebne izkušnje, soočanje z blokado kot delom procesa. Prepoznavanje avtentičnih in neavtentičnih delov besedil – lastnih in tujih literarnih del. Podajanje in izražanje lastnega odziva na tekste. Pridobivanje veščin za nastopanje (branje, interpretacija besedil).
NAČIN DELA:Delo poteka v desetih zaporednih terminih, vsako sredo po štiri šolske ure. Program je enovit, čeprav ga deloma izmenično vodiva dve mentorici – nekaj osrednjih delavnic pa vodiva skupaj. Gre za že utečeno, vendar zdaj razširjeno delavnico kreativnega pisanja, ki v ospredje postavlja proces ustvarjanja, prepoznavanje avtentičnosti besedil in skupinsko dinamiko. Prvi del delavnice bo namenjen iskanju notranjih vsebin – s pomočjo geštaltističnih principov in eksperimentov (npr. telesno gibanje, kreativne igre). V drugem delu se posvečamo vajam kreativnega pisanja, soočamo se z blokado, prepoznavamo avtentičnost v besedilih različnih zvrsti. V tretjem delu je poudarek na skupinski dinamiki, sprejemanju in podajanju odzivov na prebrane (tudi doma napisane) tekste. Delavnice bomo posvečali tudi branju, interpretaciji in analizi kvalitetnih literarnih besedil drugih avtorjev.
|
|
Dr. ALJA ADAM (1976), na Filozofski fakulteti je diplomirala iz primerjalne književnosti in sociologije kulture. Leta 2007 je na isti fakulteti doktorirala s področja študij spolov in feministične literarne teorije. Kot pesnica že več kot deset let intenzivno deluje znotraj kulturno-umetniškega oz. literarnega polja. Njene pesmi so prevedene v trinajst tujih jezikov in objavljene v domačih in tujih publikacijah ter antologijah. Pri Centru za slovensko književnost (Aleph) je izdala tri pesniške zbirke: Zaobljenost (2003), Zakaj bi omenjala Ahila (2009) in Dolgo smo čakali na dež (2015). Druga pesniška zbirka je leta 2011 izšla v prevodu pri španski založbi E.d.a. libros, leta 2009 v Italiji, v letu 2014 pri založbi Druga priča na Hrvaškem. Kot mlada pesnica je prejela dve nagradi v tujini, njena tretja knjiga pa je bila nominirana za Veronikino nagrado. Od leta 2014 je samozaposlena v kulturi, deluje kot mentorica kreativnega pisanja in pravljičarka. Predava na Univerzi v Novi Gorici (fakulteta za humanistiko) pri predmetih Uvod v svetovno književnost in Spol in literatura ter se posveča raziskovanju in razvoju inovativnih celostnih izobraževalno-kreativnih programov za otroke, mladostnike in študente/študentke. V letu 2013 sta z pesnico Majo Vidmar ustanovili program kreativnega pisanja Gita joga, v katerem prepletata pisanje, geštalt terapijo in jogijsko prakso. Trenutno sodeluje pri izvedbi dveh projektov: Program za osebnostni razvoj otrok v osnovni šoli in Razvijanje in spodbujanje kreativnih potencialov otrok (projekta sta sofinancirana s strani Mestne občine Ljubljana).
|
|
MAJA VIDMAR (1961), doma je iz Nove Gorice in živi kot svobodna književnica v Ljubljani. Njena prva knjiga Razdalje telesa (1984) je bila prodana v 1500 izvodih in je bila tudi zaradi enotne erotične tematike zelo opažena. V tistem času je bilo v Sloveniji v primerjavi z moškimi malo žensk, ki so pisale poezijo. Do zdaj je izšlo sedem pesniških zbirk: poleg prve še Način vezave, 1988; Ob vznožju, 1998; Prisotnost, 2005; Sobe, 2008; Kako se zaljubiš, 2012 in Minute prednosti, 2015 ter dva izbora: Ihta smeri, 1989 in Petdeset pesmi, 2015. Tematika njene poezije se je razširila na vse pesniške teme. Z zgoščenim in v zadnjih knjigah vedno bolj preprostim jezikom upesnjuje tisto, česar del je, in predvsem tisto, kar je del nje. To se zadnja leta organsko dopolnjuje z njenim ukvarjanjem z geštalt terapijo, ta pa z oblikovanjem pesniških delavnic, ki jih vodi. Za knjigo Prisotnost je prejela Jenkovo nagrado, Nagrado Prešernovega sklada in dunajsko štipendijo v okviru Grosser Preis für osteuropäische Literatur. Prejela je Premio Letterario Internazionale Trieste Scriture di Frontiera dedicato a Umberto Saba 2007, za knjigo Sobe nagrado mreže gradova književnosti 2009 in nagrado za desetleni opus Velenjica – čaša nesmrtnosti 2015. V tujini je izšlo sedem knjig njene poezije. Ima veliko tujih in domačih revijalnih in antologijskih objav. Obiskala je veliko pesniških festivalov in rezidenc. Je članica Društva slovenskih pisateljev in slovenskega PEN-a. |
Informacije in prijave
Barbara Rigler
sam. svetovalka JSKD za literaturo in odgovorna urednica revije Mentor
01/24-10-516, 051/675-238
