IZOBRAŽEVANJA SEZONA 2019/20
NAMEN IN CILJ:Namen kreativne delavnice je vzpostaviti distanciran pogled do potopisnega žanra. Če potopis opredelimo kot potovanje pisca, ki na način osebnih doživetij, poroča o daljnih deželah in ljudstvih, potem je smiselno v obzir vzeti tudi predpostavko, da kraji, ki jih obiskujemo, niso negibna naravna danost, ne obstajajo sami po sebi, pač pa gre, tudi pri potopisu, za to, da delajo zgodovino ljudje. Konkretneje, geografske in kulturne entitete, kakršna sta na primer »Orient« ali »Zahod«, so človeške tvorbe. Tako kot Zahod je torej tudi Orient ideja s svojo zgodovino in tradicijo misli, podob in besednjaka. Pregledali bomo raznovrstne načine vstopov v drugo kulturo. Potopisna literatura je na primer že od antike naprej razcepljena na pesniško svobodno, fantastično potopisno literaturo (Homer, Odiseja). Iz starejše svetovnega potopisja je znano delo Marca Pola Milione, ki je petindvajset let bival v Aziji. Samo dejstvo, da so dela Marca Polla v srednjem veku znatno razširila znanje o Daljnem vzhodu, govori o tem, da je potopisno leposlovje pomagalo ustvariti določeno vednost na Zahodu o drugih kulturah. Zanimalo nas bo, kdo je govoril v čigavem imenu in kaj je pripovedoval svojim bralcem doma, kaj je na primer tipično orientalsko ali tipično afriško. Opisovanje pokrajin in njihovih prebivalcev, podajanje kulturne slike določenega kraja ter tamkajšnjih prebivalcev, naj bi na način literarnih postopkov v bralcu zbujalo občutek, kakor da sam potuje po opisanih deželah. Zanimalo nas bo torej, kateri so ti literarni postopki, kaj potopisni roman loči od časopisne reportaže, ter kako se pri tem vzpostavlja identiteta med avtorjem, pripovedovalcem in junakom potopisnega dela. Namen bo pregledati nekatere najkvalitetnejše potopisne tekste in njihove avtorje kot so Izidor Cankar, Evald Flisar, Sonja Porle, Claudio Magris, Andrzej Stasiuk, Alma Karlin, Ilija Trojanow, Pascal Bruckner, Stefan Hertmans, Aleš Šteger, Dušan Jelinčič, Ryszard Kapuscinski, Dušan Šarotar, Vitomil Zupan, in drugi. Smiselno se zdi preučevati potopisni žanr v razmerju moči. Verjeti, da je bil na primer Orient ustvarjen zaradi potreb domišljije, pomeni določeno stopnjo neiskrenosti. Razmerje med Zahodom in bodisi Orientom bodisi katerim drugim kontinentom, je razmerja moči, dominacije, spreminjajoče se stopnje zapletene hegemonije. Potopis namreč nikoli samo ne izraža, temveč je tudi določena volja ali namera razumeti, včasih pa tudi nadzorovati, manipulirati ali celo inkorporirati nekaj, kar je drugačno. Seveda se bomo osredotoči tudi na samo tekstovno »resničnost«, pregledovali tiste informacije, ki so zgodovinsko preverljive, kot one s katerimi avtor podaja svoje subjektivno videnje. Zanimalo nas ne bo, kaj je bil na primer Orient za posameznega popotnika v 19. stoletju, pač pa tudi, kako si je avtor prizadeval prikazati posebno izkušnjo lastne eksistence, in kako je to prikazal v luči potrebe po njeni osmislitvi in iskanju globlje resničnosti. Namen delavnice je torej verbalna in pisna artikulacija, zmožnost ločevanja poročevalskega tipa teksta od samoosmišljujoče pripovedi, ki transcendira v literaturo. V okviru delavnic se bomo osredočali na klasična potopisna dela, kot tudi na sodobnejše potopisne žanre. Pri tem bomo iskali presežno v tekstih, pa tudi njihovo družbeno aktualnost in torej intelektualno zanimivost in privlačnost. NAČIN DELA:V prvem sklopu bomo pregledali nekatere osnovne poteze potopisnega žanra, ki ima ne toliko dokumentarno, pač pa umetniško vrednost. Pri tem bomo skušali odgovoriti na vprašanje, kako so posamezni popotniki, pa tudi popotnice, odkrivali druge kraje, v kolikšni meri so jih odkrivali kot prizorišča za svoje zasebne mite, obsesije in potrebe, predvsem pa, koliko so resnično obvladali svoj jaz. Opredelili bomo tudi, kdaj potopisje prehaja v avtobiografijo, in nasploh v druge žanre, literarne kot neliterarne. V tem sklopu bodo udeleženci pisali tudi lastne potopise. Namen pisanja bodisi pesmi, krajšega proznega zapisa ali refleksije bo izpisati lastno enkratnost in neponovljivost, hkrati pa ubesediti željo po podelitvi tega samozavedanja z drugim(i). Pri »oživljanju« naših potopisov bi si želela kot mentorica predvsem spoznati vsakega udeleženca in preveriti njegovo izpisano kilometrino ter seveda tudi načitanost. V drugem sklopu bomo prebirali tekste ali pa odlomke iz tekstov avtorjev kot so Izidor Cankar, Evald Flisar, Sonja Porle, Claudio Magris, Andrzej Stasiuk, Alma Karlin, Ilija Trojanow, Pascal Bruckner, Stefan Hertmans, Aleš Šteger, Dušan Jelinčič, Ryszard Kapuscinski, Dušan Šarotar, Vitomil Zupan, in drugi. Udeleženci delavnice si bodo imeli možnost sami izbrati delo, ki jim ustreza, vendar si bodo določeno knjigo morali izbrati najmanj trije udeleženci. Prebrano naj bi bili zmožni artikulirati, in sicer v pisni ali verbalni obliki. O prebranem naj bi bili zmožni spisati kritiko, refleksijo, mora tudi pesem, krajšo zgodbo, itd. Pri tem naj bi pregledali že obstoječe recenzije, intervjuje, itd. o izbranem tekstu, se do njih v lastnem »razmisleku« opredelili, ter določili, kako kako popotnik opazuje in popisuje svet v katerega vstopa, in nenazadnje, kako hierarhizira svet iz katerega prihaja. Po možnosti bomo imeli tudi pogovor z gostujočim avtorjem. V tretjem sklopu – in ko bodo udeleženci delavnice že znali definirati, kako je s protagonistom potopisnega romana in predvsem z njegovo zmožnostjo definiranja imaginarija »našega« in »njihovega«, bomo, kolikor nam bodo razmere to dopuščale, obiskali vsaj eno okroglo mizo, vsaj en literarni večer, vsaj eno razstavo, filmsko predstave, itd., ki se ukvarja s potopisnim žanrom. Pri tem nam bo pomembna verbalna artikulacija, zmožnost argumentiranja, poročanja, pogovarjanja o literaturi. Pomembno je, da bodo udeleženci znali razbrati tudi moralni vidik obravnavanega dela, ter odgovoriti na vprašanje, zakaj je nekaj pomembno – v literarnem smislu in kaj je tisto, kar je ostalo zamolčano. SINOPSIS:Koncept delavnic temelji na dveh principih: analitičnem pristopu k literaturi in prepoznavanju lastnega avtentičnega glasu. V okviru delavnic se bo osredotočalo na klasična potopisna dela. Pri tem bomo iskali presežno v tekstih, pa tudi njihovo družbeno aktualnost in torej intelektualno zanimivost in privlačnost. Vsebine posameznih delavnic si smiselno sledijo in odpirajo prostor za skupinsko dinamiko, zato je pomembno, da se udeleženke/udeleženci redno udeležujejo delavnic. STROŠKI:Kotizacija za delavnico kreativnega pisanja za 40 šolskih ur znaša 100,00 € (DDV je vključen). JSKD bo po prejemu prijavnice poslal udeležencem predračun s položnico. Plačati je treba po predračunu pred začetkom šole, potrdilo pa prinesti s seboj. Šolnino povrnemo le v primeru bolezni na podlagi zdravniškega spričevala. Vsi udeleženci dobijo potrdilo o udeležbi in aktivnem sodelovanju! PRIJAVE:Na delavnico se lahko prijavite do četrtka, 5. novembra 2020, za ESS, in do ČETRTKA, 12. novembra 2020, za preostala prosta mesta - preko spletne prijave! Izpolnite e-prijavnico na naslednji povezavi: in jo oddajte najkasneje do zgoraj navedenega datuma. Več informacij lahko dobite po e-pošti: mentor@jskd.si ali po telefonu 01/24-10-516. Udeležence bomo zbirali do zapolnitve mest po vrstnem redu prijavljanja. Delavnice ne bomo izvedli, če bo prijavljenih manj kot sedem udeležencev. Kreativne delavnice bodo potekale v Ljubljani, v prostorih JSKD, v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna (Cankarjeva 5, 1000 Ljubljana), v primeru karantene pa preko brezplačne spletne aplikacije ZOOM. OKVIRNI URNIK in PLAN DELA:Predvideni termini ob četrtkih, vedno od 16.30 do 19.30 ure. Predstavitev delavnice, koncepta in vsebin: PRVI SKLOP DRUGI SKLOP TRETJI SKLOP PREDSTAVITEV MENTORICE:
Informacije in prijave Barbara Rigler
|
|