|
IZOBRAŽEVANJA SEZONA 2022/23
PREVAJALNICA 2023
Z lanske 24. prevajalnice (foto: Matej Maček)
Rok za prijave je podaljšan do ponedeljka, 25. septembra 2023.
Spoštovani dosedanji in novi udeleženci, prevajalci, študenti prevajalskih in drugih smeri! Prevajalnica JSKD je namenjena mladim prevajalcem, dijakom 4. letnikov, študentom tujih jezikov in drugim, ki jih zanima literarno prevajanje. Pogoj za udeležbo je dobro poznavanje tujega in slovenskega jezika. Poleg celodnevnega prevajanja sodobnih leposlovnih besedil iz tujih v slovenski jezik pod mentorstvom uveljavljenih profesorjev in prevajalcev, nudimo vsem udeležencem posebno izkušnjo skupinskega prevajanja, objavo v literarni reviji Mentor (Mentor 1/februar 2024), zanimive literarne in glasbene večere, razgibavanje med napornim sedenjem ter letos še presenečenje v obliki izleta po zaledju slovenske obale, morda s pokušino primorskih vin in hrane (za simbolično doplačilo).
PROGRAMFRANCOSKA PREVAJALNICA 2023Na letošnji francoski prevajalnici bomo segli prek meja Francije oziroma se bomo z njo spogledovali 'z druge strani', skozi pripovedi dveh afriških avtorjev. Francija kot obljubljena dežela je osrednji protagonist izbranih odlomkov daljše zgodbe Allô alžirskega pisatelja in dramatika Aziza Chouakija (1951–2019), ki se duhovito in obenem kritično loteva vprašanj posameznikove identitete, vpetosti v domačo kulturo in hrepenenja po boljšem življenju drugod. Hitra, drzna pripoved, iz katere je pozneje nastalo tudi odmevno dramsko besedilo, je slogovno zahtevna in nas posrka v jezikovne registre dveh najstnikov, ki bodo s prevajalskega vidika poseben izziv. Drugo plat izseljenstva in resnico o življenju na tujem pa nam v pripovedi L'homme de Barbès odstira avtorica senegalskih korenin Fatou Diome (1968). Ganljiva dvotirna zgodba spregovori o pasteh in težavah asimilacije priseljencev kot tudi o neomajni veri rojakov, da se na tujem cedita med in mleko. Avtorici uspe v poetičnem slogu ubesediti tako kričeč prepad med utvaro in resničnostjo kot tudi intimnejše doživljanje posameznika, nenehno razpetega med dvema kulturama. Vodi: dr. Mateja Seliškar Kenda
ŠPANSKA PREVAJALNICA 2023V zalivskem toku bomo na španski prevajalski delavnici večino časa posvetili prevajanju potopisa Ujeti v raju (Atrapados en el paraíso, 2014) sodobnega španskega avtorja Patxija Irurzuna (Pamplona, 1969). Pripovednik Patxi Irurzun (Pamplona, 1969) se ukvarja s pisanjem romanov, kratkih zgodb in mladinske in otroške književnosti. Potopis, ki je nastajal med njegovim potovanjem po smetiščih na Filipinih in Papui Novi Gvineji, z gledišča zahodnega, na srečo samoironičnega pripovedovalca in opazovalca opisuje življenje in vsakdan ljudi, ki tam poskušajo preživeti. To je živahna pripoved in razmišljanje o odkrivanju „drugega“: tako ujetnika med gorami največjih smetišč sveta, kjer je bivanje zavezano drugačnim zakonitostim, kot sebe znotraj nepredvidljivega in zunaj svojega ustaljenega udobja. Poleg smetiščnih se bomo spomnili še drugih zalivov: Cadiškega, ki je ključno zaznamoval pesniški opus Rafaela Albertija, španskega klasika Generacije 27, in majorškega zaliva Badía de Sóller, kjer se je leta 1930 nastanil skupaj z bodočo ženo, s katero sta pozneje, po koncu španske državljanske vojne, postala izgnanca. Prevedli bomo kratek opis tamkajšnjega morskega okolja, ki je odlomek iz avtobiografije Memoria de la melancolía Albertijeve žene Maríe Terese León (1903-1988), ki prav tako sodi v znamenito Generacijo 27. María Teresa León je bila španska avtorica, gledališčnica, neumorna zagovornica delavcev in kulture, feministka in politična aktivistka, ki je odločno in odkrito nasprotovala fašizmu. Tržaški zaliv pa je zaznamoval argentinskega avtorja Juana Octavia Prenza (1932-2019), po rodu Istrana, kajti v Trstu je živel vse od leta 1979. Bil je profesor španske in južnoameriške književnosti na univerzah v La Plati, Buenos Airesu, Beogradu, Ljubljani in Trstu. Prenz se je rodil v industrijskem mestu blizu La Plate, ki leži ob reki Río de la Plata in se imenuje Ensenada, kar bi po slovensko pomenilo manjši zaliv. Prevedli bomo njegovo pesem Apuntes de infancia, v kateri se spominja svojega rojstnega kraja. Vodi: Marjeta Drobnič
ANGLEŠKA PREVAJALNICA 2023Če smo bili lani v Afriki, se letos vračamo v Evropo. Točneje, na Irsko. Za tokratno nalogo mladim prevajalcem sem izbral besedilo enega najboljših sodobnih irskih pisateljem Colma Tóibína, in sicer njegovo kratko zgodbo A Song iz zbirke Mothers and Sons, ki je leta 2006 izšla pri založbi Picador. Kot je razvidno iz naslova zbirke, se pisatelj v njej osredotoča na odnose med materami in sinovi, ki v zgodbah niso vedno tako harmonični, kot bi si morda želeli. Zanimivo je tudi, da je druga zelo prisotna tema precej zgodb tudi glasba, kot je tudi v zgodbi, ki sem jo izbral, čeprav je bilo pri njej pomembno tudi to, da jo bomo, vsaj upam tako, zaradi sorazmerne kratkosti lahko prevedli v celoti. Tóibín (letnik 1955) je avtor vrste nagrajenih romanov, na primer Mojster (slovenski prevod Sanje 2007) in Marijin testament (Modrijan 2016), dveh zbirk kratke proze in cele vrste odličnih esejističnih knjig, med katerimi še posebej izstopa New Ways to Kill Your Mother (Viking 2012), v kateri raziskuje težavne družinske odnose uglednih literatov, kot so Yeats, Beckett, Thomas Mann, Borges in Tennessee Williams. Pomembno je tudi njegovo pedagoško delo na več britanskih in ameriških univerzah. Za protiutež sem tako kot običajno izbral še nekaj z nasprotnega konca. Prevesti bomo skušali nekaj pesmi znamenite ameriške glasbenice Joni Mitchell, prav gotovo ena največjih umetnic našega časa, ki jo prav v zadnjem času pospešeno odkriva tudi mlajša generacija. Njene pesmi na brezhiben in izjemno učinkovit naših združujejo besedo in vedno samosvojo glasbeno spremljavo, ki ob odlični interpretaciji delujejo skoraj magično. Vodi: Jure Potokar
PORTUGALSKA PREVAJALNICA 2023Na portugalski prevajalski delavnici bomo spoznali sodobnega portugalskega avtorja, Joséja Luísa Peixota, prejemnika številnih literarnih nagrad, med drugim tudi nagrade José Saramago za roman Nenhum Olhar (2001). Pisatelj je postal eno najbolj izvažanih portugalskih literarnih imen v zadnjih petnajstih letih. Po začetnemu uspehu je leta 2007 kmalu sledila nagrada cálamo otra mirada, ki jo je prejel za delo Cemitério de Pianos (Pokopališče klavirjev). Še večjo prepoznavnost je leta 2016 doživel z romanom Mestece Galveias (izšlo 2023), za katerega je prejel nagrado oceános, ki velja za portugalsko različico prestižne angleške nagrade booker. Udeleženke in udeleženci prevajalnice bomo prevajali izbor kratko proznih besedil njegovih zgodnejših del, kratkih zgodb, ki jih je za prevajalce ob tej priložnosti izbral avtor sam. V procesu prevajanja bodo udeleženci lahko tudi komunicirali z avtorjem, ki jim bo na voljo s svojimi razlagami in predlogi. Peixoto piše v sproščenem slogu, četudi se loteva kompleksnih tem: socialne kritike, življenja obstrancev, priseljencev na obrobju geografskih in družbenih skupnosti, posledic kolonializma in kolonialnih vojn ter medgeneracijskih in intimnih odnosov v sodobni Portugalski. Vodi: dr. Mojca Medvedšek
NEMŠKA PREVAJALNICA 2023Letos bomo na nemški prevajalski delavnici dokazali, da je lahko tudi nemška sodobna dramatika zabavna, igriva, napeta in nevarna. Spoprijeli se bomo z iskrivimi dialogi nemškega pisatelja Daniela Kehlmanna (1975), ki ga v slovenščini poznamo predvsem po svetovni uspešnici »Izmera sveta«, izvrstni metabiografiji »Jaz in Kaminski« ter romanu v devetih zgodbah »Slava«. Kako pa se prevajanje proze razlikuje od prevajanje dramatike, bomo odkrivali z dramsko igro, ki nosi naslov »Der Mentor«. Vodi: dr. Tina Štrancar(kontakt: nem.prevajalnica@gmail.com)
PRIJAVE:Na posamezne delavnice se lahko prijavite do ponedeljka, 31. 7. 2023 – ZGODNJA PRIJAVA, in do petka, 8. 9. 2023 (do zapolnitve mest) preko e-prijave: Rok za prijave je podaljšan do ponedeljka, 25. septembra 2023.
https://forms.gle/NNwGwBuVLcbmjFCM7
Delavnice za posamezni jezik ne bomo izvedli, če bo prijavljenih manj kot sedem udeležencev.
|
|
