PREVAJALNICA 2025

Prevajalnice 2024 (foto: arhiv JSKD)

Spoštovani in spoštovane, dosedanji in novi udeleženci, prevajalci, študenti prevajalskih in drugih smeri!
Prevajalnica JSKD je namenjena mladim prevajalcem, dijakom 4. letnikov, študentom tujih jezikov in drugim, ki jih zanima literarno prevajanje. Pogoj za udeležbo je dobro poznavanje tujega in slovenskega jezika.

Poleg celodnevnega prevajanja sodobnih leposlovnih besedil iz tujih v slovenski jezik pod mentorstvom uveljavljenih profesorjev in prevajalcev, nudimo vsem udeležencem posebno izkušnjo skupinskega prevajanja, objavo v literarni reviji Mentor (Mentor 1/februar 2026), zanimive literarne in glasbene večere, razgibavanje med napornim sedenjem ter še kakšno presenečenje v obliki druženja v prostem času, med prevajalskim delom. Če bo dovolj dodatnih prijav, napovedujemo izlet po kulturnih ustanovah v Trstu… Več ob prijavi!

PROGRAM:

ANGLEŠKA PREVAJALNICA 2025

Na angleški prevajalnici se bomo tokrat lotili ameriške literature in z dvema precej različnima besediloma skušali nekoliko poglobiti naše poznavanje te izredno plodne in močne literature, hkrati pa tudi pridobiti nekaj izkušnje za prevajalsko spopadanje z njo. Najprej bomo skušali v slovenščino preliti kratko zgodbo Thomasa Coragessana Boylea z naslovom Chicxulub, ki je izšla v njegovih zbirki kratke proze Tooth and Claw (Bloomsbury 2007). T. C. Boyle (letnik 1948), kot je bolje znan, je avtor dvajsetih romanov in skoraj dvesto kratkih zgodb, za katere je dobil vrsto pomembnih nagrad. V slovenščini imam od zdaj samo njegov roman Ženske (Modrijan 2011), ki je pravzaprav življenjepis znamenitega ameriškega arhitekta Franka Lloyda Wrighta. Kot bo po branju in prevajanju hitro bolj jasno, se Chicxulub že z naslovom, da o sami zgodbi niti ne govorim, imenitno navezuje na letošnjo temo Prevajalnice, ki je »ujeti v raju«.
Ker se navadno zaradi delovnega kontrast odločam tudi za primer poezije, še večkrat za primer uglasbene poezije, sem tokrat izbral izjemno skladbo, pravzaprav celo zgodbo s poanto, ki jo je napisal žal že pokojni ameriški folk in country glasbenik David Olney in nosi naslov Jerusalem Tomorrow.  

Vodi: Jure Potokar

Jure Potokar, pesnik, prevajalec in publicist. Prevaja predvsem iz angleščine, včasih tudi iz hrvaščine. Med drugim je prevajal Henryja Millerja, Josifa Brodskega, Leonarda Cohena, J. M. Coetzeeja, Gorea Vidala, Dona De Lilla, Jacka Kerouaca, J. G. Ballarda, Richarda Flanagana, Joža Horvata, Jonathana Franzena, Alana Hollinghursta, Melvina Burgessa, Salmana Rushdija  in Orhana Pamuka. Publicistično se ukvarja predvsem z vrednotenjem sodobne popularne glasbe; prevedel je tudi avtobiografije Raya Charlesa, Milesa Davisa in Patti Smith. Pravkar se ukvarja s pisanjem nove pesniške zbirke.  Foto: Tihomir Pinter

POLJSKA PREVAJALNICA 2025

Na poljski prevajalnici se bomo posvetili prevajanju kratkih zgodb iz zbirke Magiczna rana (2024) Dorote Masłowske (1983), ki je že s svojim debitantskim romanom leta 2002 na poljsko literarno sceno pljusnila val svežine. Teme, ki jih je izpostavila v prvem romanu, kontinuirano razvija: liki so pogosto iz marginalnih okolij, predstavniki subkultur mladih, ki iščejo svojo identiteto, včasih pa dobro situirani posamezniki. Oboji se soočajo s površinskostjo vrednot sodobnega sveta, kaosom vsakdanjega življenja, vplivi medijev in so ujeti v (navideznem) potrošniškem raju, s čimer Masłowska nastavlja kritično ogledalo sodobni družbi. Posebnost avtoričinega ustvarjanja je jezik, močno prepleten s slengom, jezikovnimi igrami in medbesedilnimi navezavami.
V drugem delu prevajalnice bomo nadaljevali s prevajanjem in piljenjem prevoda drame Żywot i śmierć pana Hersha Libkina z Sacramento w stanie Kalifornia (2022) Ishbel Szatrawske (1981). Zgodba o Hershu, ki je preživel holokavst in iz Poljske emigriral v ZDA, kjer se mu obeta kariera v Hollywoodu, je zgodba o uresničevanju ameriških sanj, a hkrati o travmah iz preteklosti, ki človeka zasledujejo in pred katerimi beži, skratka gre za pripoved o »ujetosti v raju«. Tekoč jezik dramskega besedila s pogovornimi besedami, besednimi igrami in mestoma humornimi dialogi predstavlja – tako kot besedila Masłowske – vznemirljiv prevajalski izziv.

Vodi: dr. Lidija Rezoničnik

Lidija Rezoničnik je docentka za poljsko književnost na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z interdisciplinarnim povezovanjem literature in filma v okviru filmskih adaptacij, s sodobno poljsko književnostjo, poljsko-slovenskimi literarnimi stiki in z imagološkimi raziskavami. Iz poljščine je prevedla besedila avtorjev kot so Marek Bieńczyk, Gustaw Heling-Grudziński, Bronka Nowicka, Jakub Sajkowski, Wisława Szymborska in Adam Zagajewski, poleg tega občasno prevaja znanstvene članke. Vodila je projekt Literarna rezidenca Gornji Grad (2023), ki je mdr. vključeval enomesečno gostovanje poljskih oz. nemških avtoric in avtorjev v Sloveniji ter prevajanje njihovih besedil v slovenščino.

ŠPANSKA PREVAJALNICA 2025

Na španski prevajalski delavnici se bomo letos posvetili mladi španski poeziji, in sicer pesmim, ki so jih ustvarile avtorice, rojene v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Med prevajanjem bomo tudi ugotavljali, ali drži, da njihovo pisanje zaznamujejo, denimo angažiranost za enakost spolov in feminizem, tendenca k raziskovanju lastnega telesa, lirične prvine v kombinaciji s prozaično neposrednostjo, ostro in neusmiljeno izražanje, kaotičnost percepcije in zavezanost socialnim omrežjem. Med različnimi avtorskimi glasovi bomo poskušali izluščiti prvine, ki jih družijo in ki so morda odraz sodobnega časa, v katerem se mlade ustvarjalke oblikujejo kot pesnice.
Svojo domiselnost bomo preizkusili pri prevajanju pesmi Elvire Sastre, Sare Búho, Irene X, Lune Javierre, Andree Aubreu, Rose Berbel, Dafne Benjumea, Yasmin C. Moreno, Patricie Úbeda, Aide González Rossi …

Vodi: Marjeta Drobnič

Marjeta Drobnič je samostojna prevajalka iz španščine v slovenščino in obratno. Prevedla je dela Javierja Maríasa, Bernarda Atxage, Fernanda Savaterja, Jorgeja Luisa Borgesa, Césarja Aire, Juana Manuela de Prade, Juana Eslave Galána, Eduarda Laga, Carmen Martín Gaite, Federica Garcíe Lorce, Patxa Tellerie in Juana Mayorge, Kirmena Uribeja, Andrésa Neumana, Gabriela Garcíe Márqueza, Andreja Blatnika, Alojza Ihana, Draga Jančarja, Braneta Mozetiča, Evalda Flisarja, Janija Virka in Zorka Simčiča. Leta 2011 je prejela nagrado ESASI za prevod romana Javierja Maríasa Vročica in sulica (prvi del iz sklopa treh romanov Tvoj obraz jutri), ki ga bienalno podeljuje Veleposlaništvo Kraljevine Španije v Ljubljani. Sodelovala je na številnih okroglih mizah in predstavitvah slovenskih in tujih avtorjev v Sloveniji in tujini. Vodi prevajalske delavnice, ki jih organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti RS. Foto: Santiago Martin

FRANCOSKA PREVAJALNICA 2025

Na francoski prevajalnici bomo nadaljevali s prevodom zgodb francosko – izraelskega pisatelja Shmuela T. Meyerja (1956). V svetu, polnem vojnih ruševin, je raj daleč, prej se zdi, da je vojna v resnici brez začetka in konca, kar je osrednja tema avtorjevih treh kratkoproznih zbirk s skupnim naslovom Et la guerre est finie. Za trilogijo, s katero nas popelje na različne konce sveta, je avtor leta 2021 prejel nagrado Prix Goncourt za kratko prozo. Na prevajalnici se bomo osredotočili zlasti na njegove zgodbe o Evropi, ki so v  trilogiji zbrane v zbirki Les grands express européens. Meyer v svojem značilno poetičnem slogu povezuje zagonetne usode ljudi iz različnih dežel naše celine, ki so živ opomin, kako se vojna v resnici nikdar ne konča s podpisom mirovnega sporazuma in kako zlahka, tudi danes, osebne zamere in maščevanje prečijo meje.

Vodi: dr. Mateja Seliškar Kenda

Dr. Mateja Seliškar Kenda je končala študij primerjalne književnosti, francoščine in nizozemščine ter doktorirala s področja literarnih ved. Prevaja predvsem nizozemsko in francosko literaturo za odrasle in mladino. Omeniti velja njene prevode mladinskih del avtorjev Annie M. G. Schmidt, Daniela Pennaca, Helle S. Haasse, Guusa Kuijerja in Anne Provoost,  med prevodi za odrasle pa antologije sodobne nizozemske in flamske kratke proze in poezije, zbirko kratkih zgodb Michela Tournierja ter prevode romanov avtorjev, kot so W. F. Hermans, Gerard Reve, Peter Terrin, Tom Lanoye, Hugo Claus, Violette Leduc, Arnon Grunberg in drugi.

PORTUGALSKA PREVAJALNICA 2025

Na prevajalnici portugalskega jezika se bomo letos lotili prevajanja poezije brazilske avtorice Valeske Torres. Gre za pesnico, performerko in urednico mlajše generacije, ki prihaja iz Ria de Janeira. bjavila je več pesniških zbirk: O coice da égua (7Letras, 2019), Plutônio-239 (7Letras, 2022) in Navalhar o chão com dentadas (2024), je redna gostja mednarodnih festivalov, leta 2024 smo jo imeli priložnost spoznati in slišati tudi v Ljubljani, saj je bila gostja mednarodne pisateljske rezidence Writer in the Park, ki poteka pod okriljem Ljubljane, Unescovega mesta literature.
Plutônio-239  je njene najbolj futuristična, skorajda distopična knjiga: pesniška snov in podobe pesmi so postavljene v fantazijsko, zloveščo prihodnost, ki odseva življenjske razmere mesta iz katerih izhaja: obrobje Ria de Janeira, kjer se prepletajo vsakdanja negotovost, brezizhodnost, brutalno nasilje, nevarnost in revščina. Formalno je zbirka razdeljena na tri dele: bližnjo preteklost (2018-2020) ter bližnjo (2027-2040) in oddaljeno prihodnost (2078). Na delavnici bomo skušali nadaljevati delo s pesniško materijo, ki smo jo spoznali na krajši prevajalski delavnici v Ljubljani in dokončati prevode izbranih pesmi iz njene tretje pesniške zbirke.

Vodi: dr. Mojca Medvedšek

Mojca Medvedšek, lektorica za portugalski jezik na Oddelku za romanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani. Osrednje področje njenega raziskovanja je portugalska književnost, zlasti stiki v med portugalsko in francosko književnostjo v dramatiki, ukvarja se tudi s preučevanjem prevajanja in poučevanje portugalskega jezika v Sloveniji. Prevaja leposlovna dela, ki se jim pogosto pridružijo tudi esejistična, sociološka, umetnostna in filozofska besedila iz francoskega, portugalskega in španskega jezika. Največ prevaja za revijo Literatura, za katero pripravlja tudi tematske bloke in piše recenzije literarnih del.

Napovedujemo tudi:

NEMŠKA PREVAJALNICA 2025
Vodi: dr. Irena Samide

ITALIJANSKA PREVAJALNICA 2025
Vodi: dr. Jerneja Umer Kljun

SLOVAŠKA PREVAJALNICA 2025
Vodi: dr. Špela Sevšek Šramel

PRIJAVE:

Na posamezne delavnice se lahko prijavite do srede, 23. 4. 2025 – ZGODNJA ZGODNJAPRIJAVA, oz. do petka, 12. 9. 2025 (do zapolnitve mest) preko e-prijave:

Delavnice za posamezni jezik ne bomo izvedli, če bo prijavljenih manj kot sedem udeležencev.

INFORMACIJE:

Barbara Rigler,
svetovalka za literarno dejavnost in odgovorna urednica revije Mentor
T: 01 320 95 72
E: barbara.rigler@jskd.si

Organizacijski del v Piranu:
Elizabeta Fičur
vodja JSKD OI Piran
T: 05 671 00 90
E: oi.piran@jskd.si

Strokovna in tehnična pomoč:
Franci Cotman, strokovni programski sodelavec,  
E: franci.cotman@jskd.si