LITERATURA / NATEČAJI / ROŠEVI DNEVI

Natečaj revije Mentor in JSKD

ZA NAJBOLJŠA LITERARNA GLASILA, LITERARNE ZBORNIKE ter

LEPOSLOVNE KNJIGE S PRISPEVKI OSNOVNOŠOLSKIH in

SREDNJEŠOLSKIH AVTORJEV v okviru 35. ROŠEVIH DNEVOV 2022

Obvestilo komisije o izboru šolskih glasil v okviru srečanja Roševi dnevi 2022

Preteklo šolsko leto je bilo prav gotovo zelo posebno, zaznamovano s časom, ki nam ga je krojil majhen, po drugi strani pa zelo močan in vpliven virus …

Kot so tudi besede, ujete v glasila, poslana na letošnji natečaj (prejeli smo le 20 izvodov publikacij), majhne, otroške, skromne in mlade, take torej, ki šele prav »kukajo« v svet, a po drugi strani prinašajo nove, sveže in presenetljive rešitve.

Je pa ta poseben čas nekoliko vplival tudi na šolsko literarno produkcijo, saj je bilo med srednješolskimi glasili zaznati precej manj poslanih glasil, ki so kandidirala na letošnjem natečaju, prispela so le tri iz te kategorije; medtem ko je bilo letos celo nekaj več prispelih osnovnošolskih glasil kot lani, in sicer kar petnajst.

Je pa tudi letos potrebno že na samem začetku poudariti, da vsa glasila, ki so prispela na natečaj, niso literarna, temveč je med njimi vrsta splošnih in informativnih šolskih glasil, v katerih je sicer ujetega tudi nekaj literarnega ustvarjanja učencev oz. dijakov, a žal tako ni izpolnjen osnovni kriterij za nadaljnje odločanje o morebitnih nagradah; zato je morala komisija take primere že v prvem krogu izločiti.

Komisija je zatem v nadaljnjih krogih in razpravah o prispelih glasilih upoštevala več kriterijev, po katerih se je odločala. Zanimalo jo je, kako poteka delo mentorja v odnosu do učencev, ki sodelujejo v uredniškem odboru. Pomembno je, da je mentor srčen in zavzet, a mora biti zgolj »tihi usmerjevalec«, poglavitni delež pa morajo prevzeti učenci oz. dijaki. Pri tem je tudi pomembno, kako je glasilo zasnovano – katere žanre zajema, katere starostne skupine učencev oz. dijakov objavljajo v njem. Zelo je zaželeno, da so zastopani pisci vseh razredov, kar pa mora biti na koncu spet prepleteno in zajeto v smiselno celoto. Kajti tudi celostna podoba, oblikovanje, likovna plat so bili pomembni elementi pri končnem odločanju o morebitnih nagrajencih.

Osrednji kriterij pa je bila seveda kvaliteta objavljenih literarnih besedil, njihova izrazna moč, morebitni presežki, nadgradnje, izvirnost in inovativnost. Pri tem gre pohvaliti, da je v glasilih veliko odličnih besedil, vseeno pa bi se bilo pri poeziji mestoma dobro otresti prisiljenih rim, klišejskih izpeljav in prepesnitev, ki bi bilo bolje, če bi ostale v zvezku – zgolj za vajo. Potrebna je torej strožja končna selekcija, strožji kriteriji, »zračnost« nekaterih delov glasil in poudarek na tistih besedilih, ki res izstopajo. Pri pripovednih besedilih je večkrat slabo zastavljen prvotni načrt, preveč je pisanja »po navdihu«. Premalo je tudi premisleka o dogajalnem prostoru, času in psihosocialni dinamiki književnih oseb.

Pohvalno je gotovo tudi to, da je bilo zaznati pogosto žanrsko širjenje v kontekstu poezije in proze; tako so učenci in dijaki ustvarjali veliko raznovrstnih pesniških oblik, posegali tudi po modernejših in drznejših oblikah, podoben pojav pa je komisija zaznala tudi v primeru pripovednih besedil. Komisijo je gotovo razveselilo še, da učenci svoje izrazno polje širijo s prvimi poskusi dramatike ter z vključevanjem stripa, ki pa presega zgolj primarni zapis in posega v sfero višje estetike.

Obrazložitve izbora:

NAJBOLJŠA GIMNAZIJSKA GLASILA

 

ANTOLOGIJA HAIKUJEV SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV 2001-2021
Gimnazija Vič
urednik Edin Saračević

Med srednješolskimi glasili je komisija izbrala vsa tri poslana, pri čemer gre v enem primeru za literarno glasilo v pravem pomenu besede, v drugem za literarni zbornik in v tretjem za izjemno zajetno delo, tako rekoč »življenjsko delo« mentorja Edina Saračevića, ki je kar dvajset let bdel nad haikuji slovenskih srednješolcev. Te je zbral in uredil v zajetno in lepo oblikovano izdajo Antologija haikujev slovenskih srednješolcev 2001–2021, v kateri je ta pesniška vrsta organizirana po tematskih sklopih, vsak haiku pa je tudi opremljen s kratkim interpretacijskim zapisom. Sicer umanjkajo podatki o avtorjih, v smislu, kdaj so obiskovali dano šolo in kdaj je določen haiku nastal, manjkajo pa tudi podatki o preostalih mentorjih. Tema spodrsljajema navkljub pa gre za izjemno delo, ki prinaša bogato bero, polno raznolikosti in presežkov, haiku pa predstavi v vsej svoji žlahtnosti. Kot je žlahtna tudi idejna zasnova, ki tako prestopa meje ene same šole ter regije in zmore povezovati in združevati, s čimer je lahko vzor tudi drugim mentorjem literarnega ustvarjanja.

 

 

SKOZI PARKET BODO ZRASLE CVETLICE
II. gimnazija Maribor

urednica Nina Medved

Vzoren je gotovo tudi literarni zbornik Skozi parket bodo zrasle cvetlice, ki nadaljuje izjemno tradicijo literarnega ustvarjanja II. gimnazije Maribor. Tudi letos gre za žlahtno izdajo, ki je oblikovalsko privlačna, notranje premišljeno strukturirana, prinaša pa tudi mnoge presežne literarne glasove, ki so se s svojim ustvarjanjem že uveljavili tudi izven šolskih prostorov. Med objavljenimi so tako avtorice, ki so se potrdile na mnogih natečajih, objavljale v reviji Mentor, nase pa so opozorile tudi na številnih tekmovanjih, npr. zmagovalka Pesniške olimpijade Mila Kodrič Cizerl, nagrajenka Župančičeve frulice Brina Podgajski Kampuš, Alja Pušič, ki je bila nominirana na Veroniki leta 2021, nase pa je istega leta opozorila tudi s pesmijo v sklopu natečaja za Najpesem, ki ga razpisuje založba Beltrina. To je zbornik, ki tako nikakor ni zgolj mrtva črka na papirju, ampak lepo prikaže premišljeno in mentorsko občutljivo delovanje mentorice Nine Medved, ki iz mladih avtorjev izvabi odlične domislice.

 

FLEGMA
ŠC Ravne na Koroškem, Gimnazija Ravne

mentorica Lucija Mirkac

Slednjih ne manjka tudi v tretjem od nagrajenih glasil, ki sicer nekoliko zavaja s flegmatično zastavljenim naslovom: Flegma. V resnici pa gre za odgovorno in z veliko vztrajnosti zasnovano glasilo, v katerem se vse prepleta, zliva in diha. Mladi ustvarjalci so tako prepleteni, povezani in idejno složni, da so se celo poimenovali Flegmatiki – še en primer, kako se lahko glasilo utelesi, preseže in potem zares (za)živi. Ko ne gre več zgolj za zapise, temveč za vrednoto povezovanja in spodbujanja mladih, da iščejo nove poti in svoj izviren glas. Izvirnosti v glasilu pa gotovo ne manjka. Drzen koncept, prepleti besedil, eksperimentiranje z barvami, izhodiščno zasnovo glasila, postavitvijo, oblikovanjem, predvsem pa z veliko različnimi žanri navdušujejo. Kot navduši tudi ugotovitev, da so med svoje objave zajeli v tovrstnih izdajah zelo redko videno kritiko in razmišljanja o prebranih

NAJBOLJŠA OSNOVNOŠOLSKA GLASILA

Med osnovnošolskimi glasili pa je potrebno najprej izpostaviti dve, ki si gotovo zaslužita nagrado, saj sta vzoren primer, kako lahko učenci ustvarjajo in ustvarijo tudi v izjemnih okoliščinah, kakršne nam je narekoval čas karanten in dela (pouka) na daljavo.

 

 

#RADIPIŠEMOPESMI
OŠ Col

mentorica Svetlana Bušen

Prvo med njimi je preprosto glasilo #Radipišemopesmi, ki je nastalo kot »odmev« časa, ki so ga učenci 6. razreda preživeli za monitorji. Po vrnitvi v šolo so tako strnili svoja razmišljanja, izpovedali svoje zadrege, stiske in tudi nova spoznanja in to oblikovali v skromno, a lično glasilo. Poudariti je potrebno, da je glasilo ostalo zgolj na spletni ravni izdaje, s čimer je poudarjenih več komponent: modernizacija in morebitni širši nabor bralcev, ki lahko pridejo v stik s temi besedili, ter ekološki vidik, saj se pri tem ni uporabljal noben papir. Glasilo pa ima ob vsebinski gotovo tudi veliko pedagoško vrednost, saj je učence povezal in jih naučil timskega razmišljanja ter medsebojnega sodelovanja, predvsem pa jim je pokazal, da so lahko tudi tako skrajni časi odlično ustvarjalno izhodišče.

 

PIŠEMO IZ MEHURČKOV
OŠ dr. Ivana Prijatelja Sodražica

mentorica mag. Ana Porenta

Za podoben koncept gre tudi pri glasilu Pišemo iz mehurčkov, pri čemer nas analogija z Župančičevimi Mehurčki pač usmeri v prostor otroškega, radoživega, iskrivega in ustvarjalno neobremenjenega. Četudi gre v tem primeru za drugačne, tiste druge mehurčke, ki so nas v času najhujših faz epidemije v resnici omejevali, zapirali in »dušili«. Prav zato je še toliko pomembneje, da se torej učencem pokaže možnost, da se lahko izrazijo skozi literarno ali kako drugo obliko umetnosti – in da morebiti tudi tako premestijo določene stiske. To je vzor(č)en primer glasila, ki pa navdušuje tudi s svojo barvitostjo in otroško toplino, doseženo skozi raznolike literarne izpeljave, žanrske pestrosti, preproste likovne dodatke in besedila, napisana na roko.

 

PORTOROŠKE RIBICE
Center za komunikacijo, sluh in govor Portorož

mentorja in urednika: Marko Strle in Vesna Lešnik Baruca

Skrbno urejeno, tako oblikovalsko kot vsebinsko, je tudi glasilo Portoroške ribice, ki je zelo sistematično organizirano; je pregledno in vsakemu avtorju nameni veliko pozornosti in zanj odmerjenega prostora. Bogat literarni preplet raznolikih žanrskih prijemov in oblik požlahtnijo še mnoge izvirne likovne rešitve; navduši pa tudi razvoj tematskega korpusa, ki se pričenja pri preprostih zapisih, povezanih s šolo, domom in prostori, ki so učencem blizu in jih dobro poznajo, nadaljuje pa se v prostor poglobljenega razmišljanja, jezikovno-slogovnega eksperimentiranja in uresničevanja najrazličnejših domišljijskih izpeljav. Ob vsem zapisanem pa se zazna še velik trud in mentorski angažma, ki prinaša veliko presežnih besedil, ki navdihujejo ter bogatijo našo slovensko šolsko literarno produkcijo.

 

STEZICE, literarno glasilo učencev
OŠ II Murska Sobota

mentorji in uredniki: Matjaž Geder, Miran Flegar, Sabina Oletič, Polona Bohar, Marko Wolf

Takšno obogatitev pa nedvomno predstavlja tudi literarno glasilo Stezice – literarno glasilo OŠ II Murska Sobota, ki je še en dokaz, da so najuspešnejša tista glasila, ki zmorejo povedi in verze tudi nadgraditi, jih poslati v življenje in iz življenja tudi črpati. Celotno glasilo, ki kar vrvi in žubori od izvirnih literarnih, likovnih in glasbenih domislic, je namreč nastalo po ogledu razstave slik prekmurskih slikarjev, ki so se spoprijeli z motivom osamljenosti. Tako so mentorji učence učili o tem, kako se prenašajo ideje, kako poiščemo navdih, kako lahko ena umetnost navdihne drugo, predvsem pa so glasilo povezali z življenjem širše lokalne skupnosti. Hvale vredno je, da se je zatem v ustvarjanje vključila praktično vsa šola in da so v glasilo zajeti številni učenci, od najmlajših do najstarejših, kar naj bi bil tudi prvoten cilj vsakega dobrega šolskega literarnega glasila. »Spopad« s tako zahtevno temo, kot je samota, pa je rosnim letom navkljub obrodil odlične sadove, ki se tako na koncu povežejo v celovito in bogato urejeno glasilo.

Čestitke vsem avtorjem besedil, mentorjem in urednikom! Razstavo vseh prispelih šolskih literarnih glasil bomo odprli v sredo, 30. marca 2022, ob 16.15 v Osrednji knjižnici v Celju, kjer bomo podelili priznanja in knjižne nagrade. Izbrane urednike pa povabili na mentorsko delavnico v okviru državnega srečanja JSKD - 35. Roševi dnevi 2022, več kmalu z vabilom. Komisija: mag. Barbara Rigler, dr. David Bedrač, Miha Mohor

Dodatne informacije

mag. Barbara RIGLER

producentka za literarno dejavnost
in odgovorna urednica revije Mentor

 

T: (01) 2410 516
E: barbara.rigler@jskd.si

 

                                                    

 

 

 

 

razpis

 

 

Vabilo

E-vabilo