LITERATURA / NATEČAJI / ROŠEVI DNEVI

 

Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) in

revija Mentor

z Območno izpostavo JSKD Celje

ter Osnovna šola Frana Roša Celje

Natečaj za najboljša literarna glasila, literarne zbornike ter leposlovne knjige s prispevki osnovnošolskih in srednješolskih avtorjev v okviru 37. ROŠEVIH DNEVOV 2024

 

Obvestilo komisije o izboru šolskih glasil v okviru srečanja Roševi dnevi 2024

Na naslov Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je ob letošnjem razpisu za najboljša osnovnošolska in srednješolska literarna glasila do roka prispelo 32 različnih publikacij, ki jih je prispevalo 31 šol (21 osnovnih šol, 10 srednjih šol). Strokovno komisijo so tvorili dr. David Bedrač, pesnik, literarni mentor in slovenist, Miha Mohor, slovenist, soavtor osnovnošolskih učbenikov ter avtor priročnika Glasovi mladih, ter Barbara Rigler, producentka JSKD za literaturo ter odgovorna urednica revije Mentor. V petek, 23. februarja 2024, se je komisija sestala in pregledala vsa prispela šolska glasila.

V šolskih literarnih listih je komisijo zanimala predvsem izrazna moč mladih piscev ter pestrost literarnih zvrsti in vrst, ki se je članom komisije kazala kot rezultat sodobnega pouka besedilnih vrst in književnosti ter prizadevanj v delavnicah ustvarjalnega pisanja. Glede na izvirnost zamisli in uresničenje zastavljenih ciljev smo ocenjevali tudi posebne publikacije: tematske številke glasil, zbornike, almanahe, antologije, pesniške zbirke, literarne priloge, prevode, priložnostne publikacije, projektne in raziskovalne naloge na temo literature, ipd. Splošna ocena je, da nivo literarnih glasil in publikacij ostaja dokaj visok, saj se številna glasila odlikujejo z jasnimi uredniškimi koncepti, za njihovimi stranmi pa razpoznavamo kakovosten sodoben pouk literature ter raznovrstnost projektnih in tematskih nalog. Ob širjenju tematik in vrst spisja ter obvladovanju besedilnih vrst pa ostaja dovolj prostora za pristen izraz mladih. Uspešno mentorsko delo izhaja le iz otrokove in mladostnikove avtentičnosti in je posredno. Zato v najboljših prispevkih ti izražajo svojo naravo, svoje enkratne skrivnosti in atraktivnosti svojega mišljenja.

Tudi letos smo praviloma izločili informativno zasnovana šolska glasila, pri katerih je bilo literarnega deleža zelo malo, ker so v njih prednjačila novinarska ali kaka druga besedila poročevalske narave – razen če je bil literarni del res na zelo visoki ravni. Če so bila ta dovolj kvalitetna in prepričljiva, potem smo tako glasilo obravnavali z vso resnostjo in odgovornostjo.

OBRAZLOŽITVE IZBORA:

NAJBOLJŠA OSNOVNOŠOLSKA GLASILA

Med osnovnošolskimi glasili izstopajo tri publikacije:

 

SAMORASTNIKI GREDO V VESOLJE
OŠ Prežihov Voranc Maribor
Mentorici: Mojca Andrej, Marija Podstenšek
V 9. številki literarnega glasila se učenci od prvega do devetega razreda odpravijo na domišljijsko potovanje v vesolje, saj so prepričani, da je zdaj čas za razmislek o turizmu v vesolju in novih odkritjih. Z risbami, pesmimi in zgodbicami so se pod vodstvom urednikov Neže Grajfoner, Jaka Ravnika, Anje Turčin in Jureta Kranjca, ki so se po zgledih iz znanstvene fantastike razglasili za generale, napotili v neskončnost. Mladi »astronavti besednih iger« so »med zvezdami v dobrih rokah med pesniškimi verzi vesolja«, je zapisal Jaka Ravnik v uvodni pesmi. Sporočajo nam o vesoljski narobešoli, kjer najstarejši seveda pesnijo konse, četrtošolci pišejo prečudne basni in pripovedke, drugošolci razlagajo,  kako tam pouk poteka vse drugače, kot se spodobi, pa ustvarjalne trenutke fantastično domišljijskega potovanja zaokrožijo na domačem planetu. Samorastniki gredo v vesolje so uspešen primer tematskega literarnega lista, pri katerem so se s svojo ustvarjalnostjo lahko razmahnili tudi mladi likovniki.

 

 

UGANKE OD A DO Ž
OŠ Komen
Mentorica: Tanja Spačal
V slikanici Uganke od A do Ž najdemo zbirko več kot osemdesetih ugank, ki si sledijo po abecednem redu, glede na rešitve. Sestavljali so jih učenci 2. razreda, ki so obiskovali interesno dejavnost Kreativno pisanje. Uganke so sami tudi ilustrirali, tako da razkrivajo prave odgovore. Mentorica je otroke spretno vodila pri iskanju ustreznih jezikovnih in oblikovnih rešitev in jim razpirala »skrivnosti« metaforike, da so z lastno ustvarjalnostjo postajali bolj dojemljivi za prej prezrte vidike literarnih besedil. Čeprav je bil ta cilj v ospredju, pa literarni prispevki otrok v tem kontekstu lahko prinašajo tudi presežke, v katerih vidimo prave »male umetnine«.

 

MLADE BESEDE JSKD Območna izpostava Velenje Urednica: Tatjana Vidmar Spremna beseda: Dušan Milan Pirc Velenjska izpostava JSKD je v sodelovanju z Šaleškim literarnim društvom Hotenja osnovnošolce povabila k sodelovanju na natečaju za mlade literarne ustvarjalce osnovnih šol Šaleške doline in iz literarne bere vsakega triletja je potem komisija izbrala najboljše prispevke. Mladi literati so bili izzvani, da napišejo, kar bi radi sporočili v obliki pesmi, kratke zgodbe, pripovedke, gledališkega prizorčka ... Med najmlajšimi, ki so se lotili pripovedk, z neugnano fantastiko v zgodbici o razbojnici Mici izstopa Lara Britovšek z OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj, iz drugega triletja duhovita mala detektivska zgodba o otrocih, ki so babici ukradli volno, Dina Omerovića iz OŠ Šalek Velenje, iz tretjega triletja pa dramatizacija Prešernovega Povodnega moža s presenetljivim zasukom v srečen zaključek Žive Esih z OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje ter lirska pesemska podoba Naslikam Shaie Križan z OŠ Gorica Velenje. Takih medšolskih almanahov otroških literarnih izdelkov na Slovenskem ni veliko, so pa kot dopolnilo in nadgraditev šolskih listov posebej dobra rešitev za otroške literarne poizkuse, saj lahko objavijo res najboljše dosežke.

 

 

POSEBNA POHVALA

 

PORTOROŠKE RIBICE
Center za komunikacijo, sluh in govor Portorož
Mentorica: Vesna Lešnik Baruca
V portoroškem šolskem glasilu, ki je skrbno vsebinsko in likovno urejeno, se zvrstijo realistične in izmišljene zgodbe ter smešne, vesele in žalostne pesmi, številni dobro izrisani stripi in lepi likovni izdelki. Med pesmimi še posebej kakovostno izstopajo refleksivni in izpovedni verzi sedmošolke Lindite Ademi. Tematsko je glasilo izredno pestro, saj prispevki segajo od zapisa ob prebiranju Pavčkove pesmi Super mami do zamisli za šolo, kakršna naj bi bila, od domišljijskih nadaljevanj prebranih pesmi in zgodb do moderne pravljice in sestavka, napisanega s pomočjo umetne inteligence in navodil devetošolca Žana Žaka Hozjana. Tudi letos lahko zapišemo, da se za stranmi Portoroških ribic zazna kakovostni mentorski angažma, ki prinaša veliko presežnih besedil.

 

 


NAJBOLJŠA SREDNJEŠOLSKA GLASILA


Med srednješolskimi glasili izstopata:

 

MAGMA
Šolski center Celje, Gimnazija Lava
Urednik: Benjamin Jakob
Mentorica: Špela Zupan
Uredniki so Magmo v prizadevanjih po prenovi svoje revije poimenovali, tako da asociira na ime šole. V zborniku so objavili pesmi, kratke zgodbe v slovenščini in angleščini, filmsko oceno, intervju s pisateljico, likovna dela in fotografije, vse pregledno in smiselno razporejeno na razdelke, ki jih z nadnaslovi napovedujejo pomenljivi navedki iz prebrane literature. Za stranmi Magme se da razbrati sodoben pouk, ki dijake vodi k razmišljajočemu sprejemanju in vrednotenju umetnostnih besedil in jih ob tem spodbuja, da upovedujejo tudi svoje stvaritev pesemskih in proznih domišljijskih svetov ter tako iščejo nove poti in svoj izviren glas. To lepo ponazarja Literarna kAVArna, ki so jo člani gimnazijskega literarnega kluba odprli pred kulturnim praznikom in kjer so sošolcem in profesorjem namesto s kavo postregli s 87 zvitki pesmi, da so potem lahko izbrali tiste, ki so jih najbolj nagovorile, in jih objavili v Magmi. Grafična podoba zbornika je zelo domišljena ter privlačna in je v celoti delo dijaka Nika Žafrana.

 

 

ARITMIJA
Gimnazija Kranj
Mentorica: Bernarda Lenaršič
Aritmija je literarni zbornik, v katerem je na 130 straneh pesmi in prozo objavilo 21 dijakov in dijakov, devet sošolcev pa ga je pod mentorstvom Monike Jerala in Anite Omejec ilustriralo. Tematsko pestra dela so po skrbno domišljenem tematskem principu urejena na 8 razdelkov: Haiku, Kons, π-ezija, Svobodne, Kratka proza, Rime, Sonet in Carmen figuratum. Po njihovem lastnem prepričanju je zbornik predvsem odstopanje od pričakovanega, v katerem imajo svoje mesto nedovršenost, poskus in igra. Še posebno izviren je razdelek π-ezija s pesmimi, ki za izražanje nasprotij in neskončnosti uporabljajo matematično znanje, tako da se v njih število π z »v neskončnost segajočimi decimalkami preslika v besede«. S številom in kakovostjo raznovrstnih prispevkov se še posebej izkazujejo Izabela Letonja (poezija, bogata z metaforami in pesniškimi podobami, proza), Iza Lota Kovač (lirični zapisi mladostniških refleksij), Brina Mohar (pesmi,  poetične črtice, prozne impresije) in Rebeka Cankar (haikuji, črtice o notranjih bojih mladega človeka).

 


POSEBNE POHVALE

 

FLEGMA
ŠC Ravne na Koroškem, Gimnazija Ravne
Mentorica: Lucija Mirkac
Uredniki Flegme so zadnjo številko s podnaslovom Fabula bralce povabili med pravljice, »kot da dobro znane pravljične svetove spoznavajo prvič«, je zapisala urednica Zala Špoljar Slivnik. Skozi oči tete Bogomile poustvarjajo pravljice, vmes pa nizajo dijaške pesmi in prozo. Sošolec Jan Penec vsemu temu da likovno obliko.

 

KAMEN 21
Gimnazija Bežigrad
Urednica: Mirjam Jurša
Mentorica: Maja Miloševič Čustić
Literarno glasilo Gimnazije Bežigrad prinaša pesniške in prozne prispevke, deloma tudi v angleščini, saj na njej, ker ima mednarodno maturo in mednarodno šolo za tuje dijake, del  programa poteka tudi v angleščini.

 

 

LETETI Z BESEDAMI
II. gimnazija Maribor
Urednica: Nina Medved
Uredniški odbor je uredil zbornik, ki predstavlja 15 nadarjenih literatov. V njem prebiramo 56  tematsko, motivno in slogovno raznolikih pesmi v prostem verzu, balado, soneta iz dveh sonetnih vencev, 12 haikujev, dva prizora iz dramskega besedila ter tri kratke zgodbe, spremljajo pa jih avtorske ilustracije sošolke Sandy Cizej, ki je oblikovala tudi naslovnico

 

 

MAESTRAL
Gimnazija Koper
Urednica: Ines Cergol
Zadnja številka iz 2023. leta je »pokoronska različica, kjer so literarni prispevki preteklega leta  združeni  s tistimi iz časov šolanja na daljavo. Njegova vsebina je v razmišljanjih družbeno kritična, v intervjujih zvedavo odprta, v poezijah raznolika.

 

Čestitamo vsem uredništvom za ustvarjalno in mentorsko delo! Urednike izbranih in pohvaljenih glasil vabimo v sredo, 27. marca 2024, ob 10.30 na OŠ Frana Roša v Celju na mentorsko delavnico z naslovom Literarno ustvarjanje v digitalni ječi (mentorica prof. Mateja Gomboc), na odprtje razstave v Osrednji knjižnici Celje (16.15) ter podelitev priznanj v Glasbeni šoli Celje (17.00). Prosimo za potrditev udeležbe do petka, 15. marca 2024, na e-naslov: mentor@jskd.si

Komisija: dr. David Bedrač, Miha Mohor, mag. Barbara Rigler

 

Dodatne informacije

Barbara Rigler

producentka JSKD za literaturo in odgovorna urednica revije Mentor
01 320 95 72

 

 

 

 

 

                                                    

 

 

 

 

razpis

e-prijava

 

37. Roševi dnevi 2024

 

 

brošura

Brošura srečanja
( 2,8 MB, datoteka pdf)

 

Soorganizatorja: