25. FESTIVAL MLADE LITERATURE URŠKA 2026
Finale Slovenj Gradec, 16. - 17. oktober 2026
Uršljanka 2026 je ANA VIDA RESNIK

foto: Maša Flogie
– jubilejna Urška odprla novo poglavje mlade literature
Na Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti smo danes dobili novo uršljanko. Na osrednji prireditvi 25. Festivala mlade literature Urška 2026 z naslovom Vsak trenutek ne more postati pesem, ki je potekala v Kulturnem domu Slovenj Gradec, je bila za uršljanko 2026 razglašena Ana Vida Resnik.
Urška že četrt stoletja odpira prostor mladim literarnim glasovom ter jih spremlja na poti od prvih besedil in strokovnega izbora do javnih branj, objav in knjižnega prvenca. Jubilejna izvedba festivala je tudi letos v ospredje postavila novo generacijo mladih avtoric in avtorjev ter pokazala, kako se lahko zgodba, ki se začne z literarnim natečajem, razvije v dolgoročnejšo ustvarjalno pot.

Uršljanka 2026 Ana Vida Resnik ter finalisti Amadeja Rek, Lara Višnjevec in Aljoša Toplak z vodjo JSKD OI Slovenj Gradec Mihaelom Šulerjem in svetovalko za literarno dejavnost JSKD Barbaro Rigler (foto: Maša Flogie)
Ana Vida Resnik je začela pisati v srednji šoli pod mentorstvom profesorice slovenščine in pesnice Kristine Hočevar, ki jo je navdušila tudi za branje. Sodelovala je pri šolskem glasilu, ob tem pa začela odkrivati poezijo zunaj šolskega programa. Uvrstitev v finale Urške ji je že pred razglasitvijo pomenila potrditev, da »moje besede nekam spadajo«, festival pa doživlja kot »nek prostor za izražanje«.
Med pesnicami, ki so ji posebej blizu, izpostavlja Natašo Velikonja, Kristino Hočevar in Anjo Zag Golob. Branje razume kot ključen del ustvarjalnega razvoja: »Jaz mislim, da je branje res ključno zaradi tega, ker v bistvu s tem, ko ti bereš različno poezijo, nekako ugotoviš, kakšne možnosti so, kaj vse sploh predstavlja pisanje«. Prav spoznavanje različnih pesniških izrazov ji odpira možnosti za pisanje, ki presega okvire, spoznane v šoli.
Poleg poezije se ukvarja s petjem, produciranjem glasbe in interdisciplinarno umetnostjo. Trenutno raziskuje vizualno umetnost s prepletanjem fotografije, poezije in glasbe.
Ob razglasitvi je bila Ana Vida Resnik vidno ganjena: »Hvala. Kar težko mi je, ker res vsem privoščim. Zato se tudi malo jokam, ampak sem res vesela. Nagrade res nisem pričakovala, ker je toliko dobrih literatov, da je zelo težko izbrati eno osebo, ki je res upravičena do te nagrade. To je zame eno veliko potrdilo, da sem na pravi poti,« je povedala ob prejemu nagrade.
Kot zmagovalka bo pri reviji Mentor izdala svoj knjižni prvenec v zbirki Prvenke, pri njegovem nastajanju pa bo deležna mentorske in uredniške podpore. Prejela bo tudi 100 izvodov svoje knjige ter sodelovala na najmanj štirih literarnih večerih oziroma predstavitvah Festivala mlade literature Urška v organizaciji JSKD. Prvenec bo predstavljen na finalnem delu 26. Festivala mlade literature Urška oktobra 2027 v Slovenj Gradcu.
Dr. Nina Dragičević o zmagovalnem besedilu: »Koliko strasti vidim v tem tekstu«
O letošnji uršljanki je odločala državna selektorica dr. Nina Dragičević, ki se nam je ob razglasitvi javila iz ZDA. Nagrado Urška 2026 je podelila besedilu, podpisanemu s šifro Sapfična, katerega avtorica je Ana Vida Resnik.

Ob razglasitvi je povedala: »... Nagrado Urška podeljujem besedilu, ki mogoče posebej izstopa v tem, kako se njegova avtorica/avtor znotraj teksta postavlja v svet, kako komunicira s svetom, kako se zoperstavlja nekim dominantnim jezikovnim strukturam, koliko strasti vidim v tem tekstu, koliko je neke gibčnosti, agilnosti v tekstu .... in besedilo, ki ga torej nagrajujem je podpisuje s šifro Sapfična. Avtorju oz. avtorici iskreno čestitam in se zelo veselim skupnega dela.«
V utemeljitvi, objavljeni v reviji Mentor 3/2026, je o besedilu Sapfična zapisala:
Konfesionalna poezija z odličnim občutkom za ironijo. Vzemimo, denimo, pesem, kjer si govorka omisli terapevtsko žival, tako ji je svetovala terapevtka. Če bi v konvencionalnem mišljenjskem procesu pričakovali, da bo v pesmi žival, zajklja, opravila terapevtsko funkcijo, se izkaže, da ima zajklja socialno anksioznost. In tako zdaj na kupu krmila sedita dve. Ironični obrat v pesmi je večji od pesmi, tudi od pesnice. Pogled bralca, ki je v sodobni družbi pogojen z dominacijo zgodovinskih biopolitik, se mora razbremeniti prav te dominacije, stigmatiziranja in viktimiziranja še kako vitalnega subjekta. Še več, s pesniškimi intervencijami je bralec prisiljen v to, da žival, nečloveško živo bitje, razbremeni nujnost produkcije oziroma prisile v delo za nekoga. Obe, govorka in zajklja, bosta dobro.
Dodatne informacije
Barbara Rigler
Literarna dejavnost JSKD in Revija Mentor
T: 01 320 95 72
E: barbara.rigler@jskd.si