Zaključna prireditev Kulturna šola 2026
Kulturni dom Občine Križevci, 21. oktobra 2026

Naj kulturna šola je Osnovna šola Pohorskega odreda Slovenska Bistrica

Foto: Jure Zauneker

Danes smo na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti na zaključni prireditvi Kulturna šola 2026 podelili nazive Kulturna šola 39 osnovnim šolam ter razglasili letošnjo Naj kulturno šolo.

Naziv Naj kulturna šola 2026 je prejela Osnovna šola Pohorskega odreda Slovenska Bistrica. Ker je bila ravnateljica službeno odsotna, je po razglasitvi na zaključni prireditvi v Križevcih izjavo za JSKD podal Primož Rajh, ki prihaja iz podružnične šole Zgornja Ložnica: »Torej, ta naziv nam vsekakor ogromno pomeni. Moram priznati, da sem še v tem trenutku, nekaj minut je od tega, kar smo bili razglašeni kot Naj šola, še kar vzhičen. In če na hitro strnem misli: ta naziv nam res pomeni ogromno. Tukaj ni samo delo zdajšnje generacije, ampak mnogih generacij pred nami.

Je pa res, da je zdaj ta generacija zaslužna, da smo ta naziv prejeli. S ponosom bo zastava Kulturne šole visela celo leto pred našo šolo. Še naprej bomo počeli to, kar počnemo, ukvarjali se veliko s kulturo. 

Drugo leto pa vas bomo seveda prisrčno povabili na zaključno prireditev, kjer bomo razglasili eno drugo Naj kulturno šolo. To leto bomo pa kar precej kulturno uživali.«

Zaključna prireditev je potekala danes, 21. oktobra 2026, ob 17. uri v Kulturnem domu Občine Križevci. Pred prireditvijo so na Osnovni šoli Križevci potekali sprejem udeležencev ter delavnice za učitelje in mentorje sodelujočih osnovnih šol. Za ravnatelje je bil pripravljen ločen spremljevalni program.

Letošnja gostiteljica, Osnovna šola Križevci, je lani prejela osrednji naziv Naj kulturna šola. Tokrat je gostila predstavnike šol iz vse Slovenije, program zaključne prireditve pa so soustvarjali njeni učenci.

Osnovna šola Križevci, prejemnica naziva Naj kulturna šola 2025. Foto: Žiga Sivka 

Učenci Osnovne šole Križevci so v programu Živo srce kulture povezali domače izročilo z odrskim in medijskim ustvarjanjem. Uvodni sklop v obliki televizijske oddaje je združil folklorni nastop četrtošolcev, intervju drugošolcev o kulturi in petje otroškega pevskega zbora DO RE MI. Literatura je bila izhodišče za plesno-gledališki odlomek Sneguljčica v izvedbi sedmošolcev in filmsko priredbo Vodnikove pesmi Dramilo, ki so jo učenci ustvarili sami. Predstavitev kulturnega življenja šole sta dopolnila izsek šolske radijske oddaje in nastop mladinskega pevskega zbora LA TI DO. Prireditev se je začela z državno himno, kulturni program pa so zaokrožili devetošolci z deklamacijo celotne Zdravljice.

Zbrane so nagovorili ravnateljica Osnovne šole Križevci Vasilija Stolnik, župan Občine Križevci Branko Slavinec in ministrica za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc. Pred podelitvijo priznanj jih je nagovorila tudi direktorica JSKD mag. Mojca Jan Zoran.

Ravnateljica gostiteljske Osnovne šole Križevci Vasilija Stolnik je poudarila, da projekt Kulturna šola Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti šolam prinaša tudi večjo prepoznavnost njihovega celoletnega ustvarjanja. JSKD jim je po njenih besedah ponudil »javno platformo, ki osvetli vso tisto nevidno celoletno in tiho delo, ki ga opravljamo v naših šolskih krogih«. »Dal nam je možnost, da ponosno pokažemo, kaj zmoremo,« je povedala in spomnila, da so se po lanskem prejemu naziva Naj kulturna šola širši javnosti predstavili v kar enajstih intervjujih.

Izpostavila je tudi pomen strukturiranega procesa, ki šolam v okviru samoevalvacije omogoča sistematično spremljanje, ocenjevanje in izboljševanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela. Posebej je poudarila vlogo kulture pri oblikovanju varnega in spodbudnega učnega okolja: »Na odru in v ustvarjalnem procesu vsak otrok najde svoj glas, svoj prostor pod soncem in občutek pripadnosti. Šola, ki živi s kulturo, je šola, kjer se lahko vsi počutimo varne, slišane in sprejete.«

Po njenih besedah udeležba otrok v kulturnih projektih krepi pripadnost šoli, zmanjšuje medvrstniško nasilje in spodbuja pozitivne medsebojne odnose. Ob tem je opozorila na pomen ustvarjalnega procesa: »Pri kulturnih dejavnostih učenec ne dobi le končnega izdelka. Skozi vaje, nastope in refleksije razvija samokritičnost, samovrednotenje, vztrajnost, spoznava kriterije uspešnosti.«

Posebej se je zahvalila mentorjem, učiteljicam in učiteljem za njihove ideje, predanost in spodbujanje ustvarjalnosti: »Vi ste tisti nevidni arhitekti duha.« Ob tem je poudarila prispevek učenk in učencev ter podporo staršev, ki skupaj omogočajo kulturno dogajanje v šoli, lokalnem okolju in širše.

Izpostavila je tudi pomen kulturno dejavne šole za življenje manjših krajev: »Ko šola živi s kulturo, postane osrednje kulturno žarišče in stičišče celotne lokalne skupnosti. Postane prostor, kjer se prepletajo generacije, kjer skupaj s starši in krajani ohranjamo našo dediščino.« Takšno okolje po njenih besedah otrokom omogoča enake možnosti za razvoj talentov, kot jih imajo njihovi vrstniki v večjih mestih. Pri uresničevanju teh prizadevanj je poudarila podporo občine, župana, občinskega sveta in društev.

Zbrane je nagovoril tudi župan Občine Križevci Branko Slavinec. Izrazil je ponos ob lanskem uspehu Osnovne šole Križevci, prejemnice naziva Naj kulturna šola. Poudaril je, da za priznanjem stojijo številne ure dela, predanost, ustvarjalnost in srčnost vodstva šole, zaposlenih ter učenk in učencev, ki se jim je ob tej priložnosti tudi zahvalil.

»Takšno priznanje ni samoumevno, je dokaz, da šola poleg znanja otrokom ponuja tudi priložnosti za ustvarjanje, razvijanje talentov, spoznavanje kulturne dediščine in oblikovanje vrednot, ki jih bodo spremljale skozi življenje,« je povedal.

Uspeh šole je povezal tudi z okoljem, v katerem deluje, ter izpostavil sodelovanje med občino, šolo, društvi in občani. Društva s prostovoljnim delom ohranjajo tradicijo, bogatijo kulturno življenje ter prenašajo znanje in običaje na mlajše generacije, šola pa te vrednote približuje otrokom in jih spodbuja k dejavnemu ustvarjanju. »Ko znamo povezati znanje šole, srčnost društev in podporo lokalne skupnosti, nastajajo zgodbe, na katere smo lahko ponosni. Prav takšno sodelovanje si želimo ohranjati in krepiti tudi v prihodnje,« je poudaril.

Letošnjim prejemnikom je čestital in jim zaželel, da bi bilo priznanje dodatna spodbuda za ustvarjanje, povezovanje in širjenje kulture med mladimi. Pozdravil je tudi gostovanje prireditve v različnih krajih in šolah, saj omogoča spoznavanje dobrih praks, izmenjavo izkušenj ter prepoznavanje kakovostnega dela v šolah po vsej Sloveniji.

V svojem slavnostnem nagovoru je ministrica za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc poudarila povezanost kulture in izobraževanja ter vlogo šole pri oblikovanju posameznika in skupnosti. Učiteljice in učitelje, mentorice in mentorje ter ravnateljice in ravnatelje je nagovorila z besedami: »Nosite to izjemno in veliko poslanstvo, da oblikujete prihodnost naše slovenske kulture.«

Pomen učiteljev je ponazorila z osebno izkušnjo. Spomnila je na učiteljico slovenščine v osnovni šoli in profesorja na Prvi gimnaziji v Mariboru, ki sta pomembno zaznamovala njen odnos do kulture in slovenskega jezika. »Šola je torej tista, ki oblikuje človeka, ne samo v času njegovega šolanja, ampak pravzaprav za vse njegovo življenje,« je poudarila.

Posebej je izpostavila domače okolje kot prostor, v katerem se začne razvoj ustvarjalcev: »Umetnik se rodi tukaj v svojem domu, v svoji družini, v naročju svoje matere, ki mu govori v slovenščini. Umetnik se nadalje razvija v šoli v svojem domačem okolju.« Ob tem je poudarila pomen negovanja teh izvorov slovenske kulture po vsej Sloveniji: »In pravzaprav je tukaj središče in srce slovenske kulture. Tukaj se rojevajo torej naši umetniki, naši ustvarjalci.«

Spregovorila je tudi o pomenu slovenskega jezika za povezovanje naroda ter kulturo izpostavila kot temelj skupnosti: »Iz kulture nastaja skupnost in iz kulture se rojeva narod in iz kulture se je rodila tudi naša slovenska država.«

Foto: Jure Zauneker

Letos je naziv prejelo 39 šol

Projekt Kulturna šola letos poteka že 23. leto. Na letošnji razpis se je prijavilo 61 šol. Naziv je prejelo 39 šol, med njimi sedem takih, ki so se na razpis prijavile prvič. Naziv velja štiri šolska leta, veljaven naziv pa ima v Sloveniji 300 osnovnih šol.

Za najvišje nazive in posebna priznanja so se letos potegovale: Osnovna šola Dragotina Ketteja Novo mesto, Osnovna šola in vrtec Apače, Osnovna šola Jela Janežiča Škofja Loka, Osnovna šola Kanal, Osnovna šola Leona Štuklja Maribor, Osnovna šola Miklavž na Dravskem polju, Osnovna šola Nove Jarše Ljubljana in Osnovna šola Pohorskega odreda Slovenska Bistrica.

Na zaključni prireditvi smo poleg osrednjega naziva Naj kulturna šola 2026 podelili tudi priznanja v kategorijah velikih, srednje velikih in majhnih šol ter štiri posebna priznanja:

* za pomemben doprinos na področju kulturno-umetnostne vzgoje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami;
* za izjemno mentorsko delo na področju gledališča;
* za dejavno opismenjevanje učencev;
* za dosežke na področju literarne dejavnosti.
Prejemnice najvišjih nazivov in posebnih priznanj smo razglasili na prireditvi. Najuspešnejše šole so bile letos tudi nagrajene.

Več o Kulturni šoli

Posebni nazivi in priznanja 

1. Naj kulturna šola: OSNOVNA ŠOLA POHORSKEGA ODREDA SLOVENSKA BISTRICA
2. Naj kulturna šola v kategoriji "majhne šole": OSNOVNA ŠOLA IN VRTEC APAČE
3. Naj kulturna šola v kategoriji "srednje velike šole": OSNOVNA ŠOLA LEONA ŠTUKLJA MARIBOR
4. Naj kulturna šola v kategoriji "velike šole": OSNOVNA ŠOLA NOVE JARŠE LJUBLJANA
5. Priznanje za pomemben doprinos na področju kulturno-umetnostne vzgoje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami: OSNOVNA ŠOLA JELA JANEŽIČA ŠKOFJA LOKA
6. Priznanje za dejavno opismenjevanje učencev: OSNOVNA ŠOLA KANAL
7. Priznanje za izjemno mentorsko delo na področju gledališča: OSNOVNA ŠOLA DRAGOTINA KETTEJA
8. Priznanje za dosežke na področju literarne dejavnosti: OSNOVNA ŠOLA MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU

NAJ KULTURNA ŠOLA
OSNOVNA ŠOLA POHORSKEGA ODREDA SLOVENSKA BISTRICA

Na Osnovni šoli Pohorskega odreda Slovenska Bistrica kultura ni le občasna dejavnost, temveč pomemben del vsakdanjega življenja – od glasbe, gledališča, folklore, plesa ter literarnega in likovnega ustvarjanja do področij, kot sta kulturna dediščina in kulturni turizem. Učenci se z uspehi dokazujejo na različnih kulturnih dogodkih, hkrati pa z nastopi, razstavami in drugimi dejavnostmi dejavno sooblikujejo kulturno življenje svojega okolja. Posebna vrednost šole je tudi v predanosti učiteljev in mentorjev, ki svoje znanje nenehno nadgrajujejo. Prav zaradi te izjemne širine, uspešnosti in predanosti kulturi Osnovni šoli Pohorskega odreda Slovenska Bistrica podeljujemo naziv Naj kulturna šola leta 2026.

Foto: Jure Zauneker

Naj kulturna šola v kategoriji "majhne šole"
OSNOVNA ŠOLA IN VRTEC APAČE

Na Osnovni šoli in vrtcu Apače kultura pomembno sooblikuje življenje celotnega zavoda. Posebej izstopa folklorna dejavnost, saj v vrtcu in šoli deluje kar pet folklornih skupin. Učenci se vključujejo tudi v glasbene, gledališke, plesne, likovne in literarne dejavnosti, šola pa je močno povezana z lokalnimi kulturnimi društvi in skupnostjo. To potrjujejo številni obiski kulturnih ustanov in sodelovanja z lokalnim okoljem ter prireditve, pri katerih sodelujejo tudi nekdanji učenci in starši. Med njimi izstopa zlasti dobrodelni kulturni dogodek Tako, kot je nekdaj lahko, na katerem je šola zbirala sredstva za svoje folklorne skupine, šolski orkester in socialno ogrožene otroke.

Foto: Jure Zauneker

Naj kulturna šola v kategoriji "srednje velike šole"
OSNOVNA ŠOLA LEONA ŠTUKLJA MARIBOR

Na Osnovni šoli Leona Štuklja Maribor kultura pomembno zaznamuje šolsko življenje. Učenci se vključujejo v glasbene, gledališke, lutkovne, folklorne, plesne in likovne dejavnosti ter razvijajo bralno kulturo in odnos do kulturne dediščine. Skoraj tri desetletja šola redno pripravlja in gosti mednarodni festival Z odra na oder, na katerem sodelujejo gledališke skupine iz Slovenije in tujine, že tretje leto na šoli deluje šolski band Leon Štukelj Rocks, ustvarjalnost učencev pa šola spodbuja in razvija tudi s šolsko prireditvijo Štukelj ima talent, sodelovanjem v različnih nacionalnih projektih kulturno-umetnostne vzgoje ter z rednimi obiski kulturnih ustanov po vsej Sloveniji.

Foto: Jure Zauneker

Naj kulturna šola v kategoriji "velike šole"
OSNOVNA ŠOLA NOVE JARŠE LJUBLJANA

Na Osnovni šoli Nove Jarše Ljubljana kultura pomembno sooblikuje vsakdanje življenje šole, pri čemer močno izstopata likovna dejavnost in uspešno sodelovanje učencev na številnih likovnih natečajih ter glasbeno in zborovsko ustvarjanje, ki ga zaznamuje zlasti šolski pevski zbor Rock mulčki. Poseben organizacijski in kulturni dosežek predstavlja vloga šole kot glavnega organizatorja in koordinatorja tradicionalnih decembrskih nastopov pred ljubljansko Mestno hišo, kjer na prazničnem odru vsak december nastopi na desetine šolskih zborov in preko tisoč mladih pevcev iz vse Ljubljane. Šola redno skrbi za strokovno izobraževanje učiteljev in mentorjev in ga spodbuja ter učencem omogoča obiske predstav, koncertov, razstav in filmskih projekcij ter aktivno sodelovanje na raznolikih ustvarjalnih delavnicah.

Foto: Jure Zauneker

POSEBNA PRIZNANJA

OSNOVNA ŠOLA JELA JANEŽIČA ŠKOFJA LOKA
Priznanje za pomemben doprinos na področju kulturno-umetnostne vzgoje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami

Osnovna šola Jela Janežiča z načrtnim in kakovostnim izvajanjem kulturno-umetnostnih dejavnosti pomembno prispeva h kulturni vzgoji otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Številni krožki in projektne dejavnosti na različnih umetniških področjih, večkrat nagrajeni šolski časopis Stezice, uspešno sodelovanje učencev na likovnih natečajih ter povezovanje z lokalnimi kulturnimi ustanovami učencem omogočajo razvijanje ustvarjalnosti, izražanje lastnih potencialov in dejavno vključevanje v kulturno življenje.

Foto: Jure Zauneker

OSNOVNA ŠOLA KANAL
Priznanje za kulturno opismenjevanje učencev

Osnovna šola Kanal s Podružnično šolo Kal kljub odročnosti in slabši prometni povezanosti sistematično in uspešno uresničuje cilje kulturno-umetnostne vzgoje. Z načrtnim vključevanjem kulturne dediščine, glasbe, gledališča in drugih umetniških področij v redni pouk in obšolske dejavnosti ter z rednimi obiski kulturnih ustanov in gostujočimi kulturno-vzgojnimi programi učencem zagotavlja kakovosten stik s kulturo in umetnostjo. Šola dokazuje, da lahko tudi manjše in geografsko bolj odmaknjeno okolje z jasno vizijo in predanim delom pomembno prispeva k razvoju kulturne pismenosti otrok in mladih.

Foto: Jure Zauneker

OSNOVNA ŠOLA DRAGOTINA KETTEJA NOVO MESTO
Priznanje za izjemno mentorsko delo na področju gledališča

Osnovna šola Dragotina Ketteja Novo mesto z izjemnim mentorskim delom na področju gledališke dejavnosti pomembno prispeva h kulturno-umetnostni vzgoji učencev. V okviru gledališke skupine učenci, ki se izobražujejo po prilagojenem programu, ustvarjajo avtorske glasbeno-gledališke in lutkovne predstave. Ukvarjanje z gledališčem jim omogoča razvijanje ustvarjalnosti, krepitev socialnih veščin ter priložnost, da svoje sposobnosti in znanje predstavijo širši javnosti. Posebna vrednost njihovega dela je v predanem in strokovnem mentorskem pristopu, ki učencem omogoča, da skozi umetniško ustvarjanje razvijajo svoje potenciale in pridobivajo dragocene izkušnje nastopanja.

Foto: Jure Zauneker

OSNOVNA ŠOLA MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU
Priznanje za dosežke na področju literarne dejavnosti

Osnovna šola Miklavž na Dravskem polju z načrtnim mentorskim vodstvom razvija premišljeno bralno kulturo in poglobljeno književno izražanje. V obdobju zadnjih treh let so učenci na državni in mednarodni ravni sistematično dosegali vrhunske rezultate. Izstopajo dosežki na področju kritičnega mišljenja, okoljske ozaveščenosti, slovenskega jezika ter projektov strpnosti in poezije. Šola se že več let udeležuje tudi strokovno spremljanih srečanj Roševi dnevi v organizaciji JSKD. S številnimi zlatimi in srebrnimi priznanji ter uvrstitvami na najvišja mesta šola potrjuje visoko mero strokovnosti in znanja ter spodbuja literarno ustvarjalnost tudi izven šolskega pouka.

Foto: Jure Zauneker

Prostor za ustvarjalnost, ki sega tudi zunaj šole

Direktorica Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti mag. Mojca Jan Zoran poudarja, da je Kulturna šola razvojni okvir, ki spodbuja načrtno, trajnostno in kakovostno vključevanje kulture v življenje šole. Javni sklad šolam omogoča kulturno udejstvovanje, povezovanje, strokovno rast in dostop do kakovostnih vsebin, z razvejano mrežo po vsej Sloveniji pa zagotavlja dostopnost v lokalnem okolju.

»Kultura ni le spremljevalka vzgojno-izobraževalnega procesa, je njegov bistveni organski del. Je prostor svobode, ki nudi možnost izražanja in sprejemanja drugačnosti, ki razvija sposobnost ustvarjalnega in kritičnega mišljenja ter razumevanja sveta. […] Šola ima pri tem edinstveno odgovornost in priložnost, saj je edina, ki zajema vse generacije otrok. Je edina, ki omogoča, da lahko vsi otroci brez izjeme in pod enakimi pogoji vstopajo v svet kulture. […] Naj vam bo projekt Kulturna šola pomočnik za ustvarjanje vključujočega šolskega prostora, v katerem kultura ni obrobna dejavnost, temveč njegov osrednji utrip,« je dejala direktorica.

Foto: Jure Zauneker