FOLKLORNI TABOR ZA ODRASLE 2009
Maribor, od 31. 1. do 1. 2. 2009

Folklorni tabori za odrasle so postali priljubljeni med Folklorniki, ustvarjalno vzdušje na njih pa spodbuja pripravo zanimivih programov v številnih folklornih skupinah. Na taboru, ki se ga je tokrat udeležilo rekordno število folklornikov (165), smo tokrat precejšnjo pozornost namenili plesnemu izročili in dogodkom, v katere je bilo vpeto.

Tabor je bil zaradi odpovedi gostiteljstva Dijaškega doma v Celju prestavljen v Maribor, kjer so bili pogoji za delo zelo ustrezni. Nadpovprečno število udeležencev tabora je pripomoglo k dobremu vzdušju, dobro načrtovan koncept aktivnosti pa k zavidljivim rezultatom. Brez dvoma je bil to najboljši tabor do sedaj.

Udeleženci tabora so bili razdeljeni v sedem skupin, za ustvarjalno delo v posameznih skupinah pa so skrbeli organizacijski vodje (Valerija Žalig, Silvana Bajc, Franci Skledar, mag. Metka Knific, Klavdija Žabot, Liljana Brglez, Bojan Glaser). Za dodatno strokovno pomoč pri oblikovanju programov so poskrbeli Mirko Ramovš, Branka Moškon, Neva Trampuš in Adriana Gaberščik, pri pripravi glasbene spremljave pa so pomagali Nina Volk, Tomaž Rauch, Peter Vendramin, Eva Rožanc, Adrijan Novak, Mile Trampuš, Vesna Žagar Stropnik. Petkovo večerno predavanje o gostovanjih slovenskih folklornih skupin v tujini je pripravil dr. Bruno Ravnikar, v soboto zvečer je o godčevskem izročilu govorila Nina Volk, ki je hkrati s Tomažem Rauchom pripravila posebno predavanje za godce.

Delo na taboru je bilo ustvarjalno in je vsem sodelujočim prinašalo nove izzive. Gradivo, ki so ga udeleženci tabora prejeli prvi dan, je narekovalo oblikovanje novih odrskih postavitev (navedeni so bili plesi, pesmi, opis s plesom povezanega dogodka), kakšni bodo rezultati, pa vsaj v začetku ni bilo povsem jasno. Nedeljska predstavitev nastalih odrskih postavitev je pokazala, da je bila začetna zaskrbljenost dokaj odvečna.

V nadaljevanju ob fotografijah posameznih skupin navajamo opise dogodkov (pripravil jih je Mirko Ravmovš), ki so jih udeleženci tabora morali uprizoriti.

1. skupina

Na gostüvanju (Velika Polana, Prkm.)
Na gostüvanju je bil poseben ples za kuharice - sakačíce. Ko so vse skuhale, so prišli muzikanti pred kuhinjska vrata igrat, kar je pomenilo, da tokrat igrajo zanje, in jih povabili, naj gredo plesat, ker bo ples "sámo za sakačíce". Drüžban in pozvačin, pa sta poskrbela za njihove soplesalce. Ob koncu gostüvanja so šli lahko za šalo plesat bosi, čevlje pa so dali ob stran. A se je zgodilo, da so bili premalo pazljivi. Med plesom so jim navihani svatje v "púnčule" skrivaj nalili vode in pozimi, saj so bila gostüvanja navadno pred pustom, ni bilo prav prijetno obuti mokre čevlje.

2. skupina

Prvi rej za poročene (Zahomec, Kor.)

V ponedeljek po nedelji, ko je imela konta štehvanje in prvi rej, so oboje sebi v veselje in bolj za šalo pripravili poročeni. Po končanem štehvanju, ko žene "zmagovalcu" izroče venec iz kopriv in poljskih rož, sledi prvi rej, ki ga plešejo enako kot mladi. Njemu pa sledita še polka in valček, nakar odidejo v gostilno.

3. skupina

Pustni ples (Repišča, Soviče / Štaj.)

Na "fašenk" zvečer so imeli ples v gostilni ali kaki hiši, kamor je prišel godec in "pobje pa dekline". "Oče so rekli: Hišo dam, muzikanta si pripelte sami, pa plačajte ga, te pa lahko plešete." Včasih so na pustni torek plesali samo do polnoči, vendar so malo potegnili. V Sovičah je bila navada, da se je opolnoči neka ženska napravila v pepelnico in trosila pepel med pari, ki so plesali. V Repiščah so imeli v hiši, kjer je bil ples, na peči natlačenega "fašenka". Ko je bila polnoč, so ga nesli ven in zunaj zažgali. Za njimi pa so pometli.

4. skupina

Ko so prinesle "urbana" (Strojna Kor.)
Včasih so ženske enemu izmed moških izmaknile klobuk, vanj so dale krofe in jih povrhu okrasile z rožami in s koprivami. Potem so tako okrašenega "urbana" prinesle v hišo in ga izročile lastniku klobuka. Ker ni bilo preveč častno, če je kdo dobil "urbana", so moški klobuke skrivali. Tudi po Strojni so basali "urbane" bolj jezičnim in hvalisavim moškim. Navada je bila, da se je možakar najprej zavrtel s tisto, ki je prinesla "urbana", temu pa je sledilo splošno rajanje.

5. skupina

Ko so pletli kite (Viševek pri Moravčah, Gor.)
Ko so pletli kite, so veliko peli, včasih pa je prišel tudi godec. Takrat so hitro za nekaj časa pustili delo in se zavrteli. Se je zgodilo, da so fantje, dva ali več zaplesali "miško". Godec je začel igrati počasi in raztegnjeno neko polko, po dva fanta sta se prijela eden drugega v bok in na ramenih ali laktih. Počasi sta se sukala v cvajšritu in se obenem bližala tlom., kjer sta se nato na počasno vižo valjala. Ko je godec začel igrati hitro, sta vstala in zaplesala polko. Nato so fantje zaplesali z dekleti. "Miško" je lahko plesal en par ali več, ali pa najprej eden, pa nato drugi, kakor je pač naneslo.

6. skupina
Pustna koledva (Sp. Idrija, Jagršče, Šebrelje / Prim.)
"Kaledniki sa pŹršli!" Pustna koledva je bila v navadi od treh kraljev do pusta. Koledovali so godci, ki jih je bilo lahko več ali en sam, vendar je moral biti zraven "nosar", ki je zbiral darove. Ko so prišli v hišo, je dal gospodar na mizo pehar ajde, nato so godci zaigrali "ta jejdovo", med tem pa plesali gospodar, gospodinja in posli., ali pa je z gospodinjo plesal "nosar". Duga viža je bila za repo, tretja za konec. Kadar so godci prespali v hiši, je bil zvečer ples za domače in sosede.

7. skupina
Kako so naredili na ohceti muziko (Oštrc, Dol.)
Da ohcetarjem ne bi bilo dolgčas, jih je godec povabil, naj mu pomagajo. Najprej je sam igral na harmoniko, nato se mu je eden pridružil s palico in s kuhalnico tolkel po njej spredaj in zadaj, drugi je vzel burkle in ta je delal bas, saj je z njimi po tleh drgnil sem in tja, tretji je vzel rešeto, dal vanj žlice in tako ropotal, četrti pa kakšen zvonček. In so tako igrali. Vse je šlo okoli, kar je bilo živega, zraven se je plesalo in pilo. To so večkrat naredili, podnevi in zvečer. Plesali so valček, skok valcer, šotiš, oberštajeriš idr.

In za konec še ena "gasilska".

Foto:
Janez Eržen
janez.erzen@jskd.si

Bojan Knific,
samostojni strokovni svetovalec
za folklorno dejavnost
e-pošta: bojan.knific@jskd.si