Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ptuj

Folklorni kimavčevi večeri
Ptuj, 3.-16. september 2012

NASTOPAJOČI

KUD LOLA, SARAJEVO

Opis skupine
Kulturno umetniško društvo Lola je bilo ustanovljeno leta 1946. Znotraj društva deluje 15 sekcij z več kot 500 člani. Vse od ustanovitve je delovanje društva nadvse uspešno, gostovali so na vseh kontinentih. Osnovno poslanstvo je negovanje tradicije, zato znotraj Ansambla narodnih plesov in pesmi delujejo štiri otroške skupine, dve mladinski, seniorska, narodni in tamburaški orkester, vokalni solisti in vokalna skupina. Predstavljajo plese etnografskega področja BiH, vseh narodnosti in etničnih skupin BiH, prav tako tradicijo narodov izven meja BiH. Izvajajo kar 25 različnih koreografij. Folklorni ansambel spremlja narodni orkester, sestavljen iz klasičnih glasbenih instrumentov in dopolnjen z originalnimi instrumenti za spremljavo plesov, s čimer stremijo k čim večji pristnosti. Zraven tega so njihove narodne noše po večini originalne, nekatere so tako stare, da zanje niti ne poznajo datuma izvora, deloma pa so noše sešite in stilizirane na osnovi originalov.

Program
Folklorna skupina izvaja plese celotnega območja Bosne in Hercegovine, vseh narodov in etničnih skupin, ki živijo v državi, pa tudi v okolici države. Plesi medsebojno vplivajo eden na drugega. Splete pripravljajo priznani koreografi, poznavalci karakteristik nekega področja, naroda, običajev. Plese spremlja narodni orkester. Na festivalu se bodo predstavili z nekaj od več kot desetimi spleti – pustimo se presenetiti.

KUD Lola

KUD KITKA, DRAČEVO

Opis skupine
Kulturno umetniško društvo Kitka Dračevo je bilo ustanovljeno leta 1968 z namenom ohranjanja folklorne tradicije. Prvoten program je temeljil na izvornih pesmih in plesih ter promociji tradicije skopskega in širšega območja. Sčasoma so svoj program dopolnjevali in nadgrajevali s sodobnim scenskim izražanjem v nizu številnih koreografij. Program, ki so ga zasnovali ob nastanku, ni doprinesel samo k vzpostavitvi društva, temveč tudi k ohranjanju makedonske dediščine. V društvu plešejo preko 20 avtentičnih plesov – kola in številne ostale splete. Člani društva so nastopali v mnogih mestih v Makedoniji, nekdanjih jugoslovanskih državah, kakor tudi evropskih državah in ZDA. Za svoje delo so prejeli številne nagrade in priznanja na festivalih Skopski folklorni večeri, Balkanski festival Ohrid, Ilindenski dnevi Bitola, Mednarodna folklorna revija Zagreb in na mednarodnih festivalih v Italiji, Turčiji, Švici, Ukrajini, Romuniji, Bolgariji ...
Društvo šteje okrog 200 članov in ima 6 skupin. Starost članov je od 6 do 30 let.

Program
Zetvarka
Splet preko plesov in pesmi prikazuje žetveno dejavnost od začetka do konca žetve, skupaj z ritualom za obilno in plodno žetev. Plesi so iz predela Ovče pole, pojejo se pesmi Uzreala bjela pšenica, Zazni Jano moro najnapred, Povej, povej vetre, I sto mi je merak poljak da budem.

Mariovska Tresenica
Gre za enega najstarejših plesov iz območja Mariovo, kjer plešejo samo ženske, predstavlja pa običaj »čisti ponedeljek« oziroma postno obdobje, ko je bilo v navadi čiščenje celotne hiše. Noše so tipične za predel Mariovo, posebnost je tudi glasbilo, imenovano calgije.

Dračevka
Plesi in pesmi v spletu Dračevka izhajajo iz predela Dračevo, predmestja Skopja, od koder skupina tudi prihaja. Splet prikazuje veselje in igrivost na srečanjih vaščanov. 

KUD KOPRIVNICA

Opis skupine
Kulturno umetniško društvo Koprivnica, ki je bilo ustanovljeno leta 1981, nadaljuje tradicijo društev, ki so delovala na območju mesta v začetku 20. stoletja. V tem času je zabeležilo niz pomembnih nastopov in uspehov, tako na Hrvaškem kot v tujini. Društvo šteje okrog 120 članov, zbranih v otroški folklorni skupini, folklorni skupini Koleda, tamburaškem orkestru in v dramski skupini.
Člani društva plešejo plese pokrajin Podravina, Zagorje, Medžimurje, Slavonija, Baranja, plese bunjevskih Hrvatov ter meščanske plese iz Koprivnice. Nastopali so na vseh pomembnejših festivalih na Hrvaškem, kot tudi drugod po Evropi. Društvo vodi dr. Neda Šešić.

Program
Kam se si junaki z doma otpravlajo
Pesmi in plesi koprivniškega območja oz. pokrajine Podravina. Zgodba, ki pripoveduje o mladeniču, ki je odšel v vojsko, je postavljena v čas začetka 20. stoletja. V spletu je tudi nekaj romantičnih pesmi tistega časa.

Na Ivaje v Gorčeni prošćeje
Pesmi in plesi Medžimurja – niz romantičnih pesmi, v katerih se izkazuje ljubezen do kraja ali ljubljene osebe. Plesi so temperamentni. Plesalci nosijo originalne kostume spodnjega Medžigorja.

KUD Koprivnica

FOLKLORNA SKUPINA DRAGATUŠ

Opis skupine
Folklorna skupina Dragatuš prihaja iz vasice Dragatuš, ki leži v osrčju Bele krajine. Skupina je bila ustanovljena leta 1957 in danes združuje okrog 60 članov, v društvu pa že četrto leto uspešno deluje tudi 30-članska Otroška folklorna skupina Dragatuš. Zadnjih 20 let člani FS Dragatuš pripravljajo tradicionalne letne folklorne večere ter se redno udeležujejo mednarodnih folklornih festivalov. Člani so najbolj ponosni na gostovanje na 3. CIOFF-ovi Folkloriadi, največjem folklornem festivalu na svetu, kjer so leta 2004 med 70 državami sveta uradno predstavljali Slovenijo. V letošnjem letu je skupina zaključila obsežen projekt raziskave s terenskim snemanjem pevcev in godcev. Rezultat snemanja so 4 zgoščenke skoraj pozabljenih belokranjskih ljudskih pesmi in viž, ki bodo še dodatno obogatile belokranjsko ljudsko izročilo. Na podlagi terenskih posnetkov je profesor Mirko Ramovš rekonstruiral sedem belokranjskih ljudskih plesov, ki so se ob spremljavi harmonike, violine in basa plesali na večinskem področju osrednje Bele krajine, a jih ni doslej še nihče zapisal, izvajala pa jih tudi ni nobena folklorna skupina. FS Dragatuš načrtuje, da se bo z novo odrsko postavitvijo plesov in pesmi t. i. osrednje Bele krajine predstavila konec letošnjega leta.
Tradicionalno vodilo in prizadevanje Folklorne skupine Dragatuš je bilo in ostaja: »Doseči ljudsko umetnost preteklosti kot apel modernemu človeku za veselje, prijateljstvo, tolerantnost do drugačnosti, smeh in lepoto življenja.«

Program
FS Dragatuš se bo na Kimavčevih dnevih predstavila s šestimi odrskimi postavitvami belokranjskih ljudskih pesmi in plesov:
Lepa Anka: Lepa Anka, Lipa moja, Sirota, Hruške jabuke slive, Ivanič kolo
Šenica: Izrasla mi šenica (Zibenšrit), Žumberačko kolo, Carska kasa, Svatsko kolo
Tancaj, tancaj črni kos: Aj zelena je vsa gora (pesem), Pretikavica, Tancaj tancaj črni kos (pesem), Sirota, Seljančica
Plesne igre: Stolec polka, Špegltanc, Beksl polka
Oberštajeriš: Oberštajeriš, Šrotiš, Starinski valček, Šuštarska
Puštrtanc: Puštrtanc, Šotiš, Žakle šivat
Program bo skupina popestrila še z izvedbo nekaterih belokranjskih ljudskih pesmi ob spremljavi ljudskih inštrumentov.

Folklorna skupina Dragatuš

KUD ŠTUDENT

Opis skupine
Akademska folklorna skupina Študent iz Maribora je ena najboljših skupin v Sloveniji, ki s pesmimi, plesom, bogatimi kostumi in običaji poustvarja slovensko ljudsko dediščino. Začetki delovanja segajo v leto 1964. V tem času si je skupina pridobila zlato plaketo Zveze kulturnih organizacij Maribor in najvišje priznanje zlato Maroltovo plaketo za folklorno dejavnost. Akademska folklorna skupina Študent, ki je gostovala na vseh pomembnejših folklornih festivalih sveta, razširja že tako bogato delovanje na področju ohranjanja skoraj pozabljenega ljudskega blaga. Skupina je soorganizatorica največjega folklornega festivala v Sloveniji, Folkarta, iz katerega je nastal Festival Lent. Skoraj 70 folklornikov »študentov«, ki v skupini delujejo kot plesalci ali glasbeniki, pa ustvarja v kar treh skupinah.

Program
Ziljski plesi
Za ta stari svatbeni običaj Ziljske doline je značilno prepletanje treh glavnih parov, vendar šele v tretjem prepletanju zaplešeta ženin in nevesta. Na koncu Svatbenega rejca se jim priključijo še ostali plesalci, ki se vsi zavrtijo v Običnem rejcu in Matjaževem rejcu. Plesi: Obični rejc, Matjažev rejc, Svatbeni rejc.

Prekmurski plesi
V Prekmurju se je ohranil ples, ki ga drugje niso plesali. To je moški ples Tkalečka, nekdanji cehovski ples tkalcev, ki je danes le še preizkus spretnosti, pri čemer plesalci tekmujejo v spretnosti prenašanja robčka, ki ponazarja tkalski čolniček.

KUD Študent

FOLKLORNO DRUŠTVO LANCOVA VAS

Opis skupine
Folklorno društvo Lancova vas je bilo ustanovljeno leta 1983 z namenom, da oživlja, ohranja in predstavlja naše kulturno izročilo. V obdobju med letoma 1991 in 1993 so s pomočjo strokovnjakov dr. Marije Makarovič, Mirka Ramovša in dr. Aleša Gačnika izvedli raziskavo kulture oblačenja, šeg in navad ter plesnega in pustnega izročila. Na podlagi izsledkov raziskave so obogatili svoj program z novimi nošami in plesi iz Lancove vasi in okolice. Vse to predstavljajo na nastopih doma in v tujini. Društvo sestavljajo skupine pevcev in pevk, muzikanti, plesalci, otroška folklorna skupina in sekcija korantov. Izven meja Slovenije so gostovali že v Avstriji, Italiji, Nemčiji, na Hrvaškem, Madžarskem, v Franciji, Švici, na Češkem, Poljskem, v Romuniji, Turčiji in Singapurju.

Program
Štirje fantje špilajo
Na začetku plesalci in muzikantje zapojejo, nato sledijo plesi iz Lancove vasi in okolice. Člani skupine so oblečeni v nedeljske, praznične noše.

Jaz pa v gorco grem
Med plesom in petjem Jaz pa v gorco grem so predstavljena opravila v vinogradu in v vinski kleti skozi vse leto.

Po kožuhanju
Po kožuhanju so mladi fantje radi preganjali dekleta tudi tako, da so jim postavljali strahce na ograje oz. plot hiše. Ti strahci so bili narejeni iz buč. Žal se je ta navada danes izkrivila, iz nje je nastala noč čarovnic ob dnevu mrtvih.

FOLKLORNO DRUŠTVO ANTON JOŽE ŠTRAFELA MARKOVCI

Opis skupine
Folklorno društvo Anton Jože Štrafela Markovci je bilo ustanovljeno leta 1938 na pobudo Janeza Feguša in se je leta 1939 po zaslugi etnomuzikologa Franceta Marolta tudi prvič udeležilo organiziranega javnega nastopa etnografskih skupin v Mariboru. Janez Feguš je leta 1939 zbral nekaj mladih fantov in deklet in sestavil še plesno folklorno skupino. Začetno delo Janeza Feguša sta po vojni nadaljevala zakonca Anton in Terezija Štrafela. Med letoma 1950 in 2006 so skupino vodili Terezija in Jože Štrafela, Franc Kolarič, ki je skupino uspešno vodil kar 36 let in z njo dosegal zavidljive rezultate, Milan Gabrovec, leta 2006 pa je strokovno vodenje skupine prevzel Peter Bezjak, ki je zbrane plese povezal v zaključene odrske postavitve in poskrbel, da skupina ustvarja nov in kakovosten program. Leta 2008 je skupina s pomočjo dr. Marije Makarovič opravila raziskavo oblačilne kulture iz okolice Markovcev, katere rezultat je bila ob praznovanju 70. obletnice prvič javno predstavljena nova kostumska podoba.

Program
Bil Jure je fantič vesel
Zgodba govori o zaljubljenem revnem fantu, katerega ljubezen pa ni uslišana pri bogati Urški.
Plesi: Štajeriš, Maršaljenka, Zibenšrit, Kosmatača, Meteltanc, Mravljinovec.

Ples z bosmani
Ples z bosmani se običajno pleše pred snemanjem nevestinega venca ali ob koncu svatbe. Splet prikazuje dialog med kopjašem in starešino.
V postavitvi so prikazani plesi, ki so oblikovno značilni za Markovce in od tod tudi izhajajo. To so  Štajeriš, Kosmatača, Špic polka, Rašpla, Čindara.

Snočkaj pri ljubici
Zgodba se odvija v vaškem okolju, kjer fantje, vsi ponosni in pogumni, dvorijo dekletom. Prepevajo jim pesem, one pa jih pozorno poslušajo.
Plesi: Trojka, Marširjanka, Polka za debelo repo, Galop polka, Ples s klobukom

FOLKLORNA SKUPINA CIRKULANE

Opis skupine
Skupina letos praznuje šesti rojstni dan. Skozi vsa leta delovanja so se med plesalci stkale močne vezi prijateljstva in tako še dodatno utrdile voljo in željo po spoznavanju in poustvarjanju ljudskih običajev in plesov, ki so jih nekoč plesali naši predniki. Člani skupine se zelo radi odzovejo na povabila na vsakršne prireditve, ki jih z dobro voljo in energijo popestrijo. Udeležujejo se tudi festivalov izven naših meja in tako spoznavajo plesno izročilo ter tradicijo ljudi celega sveta.

Program
Stara sem, nevolna sem
Gre za plese Vzhodne Štajerske, ki se pričnejo tako, da dekleta večglasno pojejo pesem Stara sem, nevolna sem. Plesalci se povežejo v pare in nadaljuje se hiter in igriv ples. Plesi: Trojka, Rašpla, Zibenšrit, Cvajšrit, Polka.

Zahodnoštajerski plesi, plesi iz Savinjske doline
Postavitev plesov sledi zgodbi fanta in dekleta, ki sta skozi ves ples izpostavljena. Zgodba govori o močni privlačnosti in ljubezni, ki se igrivo prepletata in ob koncu napovesta nadaljevanje v ohcet. Pri tem se pojejo pesmi Dekle je na pragu stala in Štirje fantje špilajo.
Plesi: Drgelca, Pojštertanc, Marinar ali Malinar, Trablan.

Folklorna skupina Cirkulane

EVA HREN IN SLADCORE

Čeprav sta imeni skupine in solistke ločeni, so Eva Hren in Sladcore (Blaž Grm, Marko Gregorič in Marko Boh) pravzaprav izredno enoten in kompakten kolektiv, praktično familija in komuna, sindikat in bratovščina. V tej zasedbi so začeli ustvarjati pred dobrima dvema letoma. Čeprav so žanrsko odprti, so se odločili za začetek dotakniti le slovenskega ljudskega glasbenega izročila. Žanrska raznolikost je ena izmed ključnih značilnosti njihovega dosedanjega opusa znotraj okvirja ljudske glasbe, saj je vsak od članov že dlje časa prisoten v slovenskem glasbenem prostoru in ima za sabo kar nekaj uspešnih projektov raznih barv, vonjev in velikosti.

Eva Hren, ki je sicer akademska kitaristka, ima za sabo dva samostojna albuma. Vzhod Zahod je avtorski projekt v jazzy pop maniri, Etno pa je zgoščenka jazz priredb ljudskih pesmi za vokal in revijski orkester. Včasih je pela v skupini Katrinas, s katero je osvojila nagrado na festivalu Slovenske popevke. Za sabo ima tudi nekaj vlog v muzikalih.

Blaž Grm je stari studijski maček, ki je sodeloval z mnogimi legendami slovenske glasbene pop- in subkulture, recimo z Janijem Kovačičem, Letečimi potepuhi, Miladojka Youneed, Perom Lovšinom in Lolito. Sicer je po poklicu grafični oblikovalec, odgovoren za fascinanten dizajn zgoščenke SLO.

Marko Gregorič, primorska srajca, se je v rani mladosti učil od mojstrov, kot sta Ray Brown in Ron Carter, nato pa pristal v Ljubljani. Tam so ga seveda razgrabili; sodeloval je v premnogih gledaliških, jazzovskih in pop projektih. Danes ni le sladcorjevec, temveč igra tudi v Bossa de novo, v spremljevalni skupini Murat in Jose in v muzikalu Moje pesmi moje sanje, v njegovi biografiji pa je zaslediti imena, kot so Šukar, Terrafolk, Caminoigra, Mitja Vrhovnik Smrekar in Fake Orchestra. Marko je tudi zelo nadarjen skladatelj in pesnik.

Marko Boh je Dolenjec. Je doktor medicine, instrumentalist, pevec, skladatelj in pisec besedil v slovenščini in angleščini. Za najpomembnejše ustvarjalne mejnike šteje dvakratno zmago na Festivalu slovenskega šansona (enkrat kot solist, drugič s pevcem Alešem Hadalinom), zgoščenko Norec z avtorskimi skladbami žanrskega razpona od šansona in popevke do rocka in jazza ter sodelovanje z jazzovsko pevko Mio Žnidarič v začetku devetdesetih prejšnjega stoletja. Je tudi pisec gledališke glasbe. Sodeloval z Matjažem Bergerjem, Zvonetom Šedlbauerjem, Igorjem Štomajerjem, Nebojšo Pop Tasićem in različnimi lutkovnimi teatri.

Eva in fantje so se leta 2010 udeležili tudi slovitega 30. shetlandskega folk festivala na Shetlandskih otokih, s katerega so se vrnili polni svežih idej in načrtov. V pripravi je tudi nova zgoščenka!

Pridruženi član skupine je Domen Gazvoda, študent Akademije za likovne umetnosti. Domen pod psevdonimom Kostna Moka spreminja viže v slikovne in besedne računalniške podobe, ki jih improvizirano ustvarja na veliko platno. Te neme čičke-čačke vseh oblik in barv nadenejo glasbi skupine svojevrstno in izjemno duhovito preobleko. Na ta način oživijo, glasba pa pridobi dodatno močno izpovedno razsežnost.
Zlitje improvizirane grafike in glasbe ustvarja domiselne vinjete slovenskega ljudskega izročila, ki redko koga pustijo hladnega.

Eva Hren in Sladcore

Skupina ljudskih pevk KUD Sevdah Ljubljana

Skupina goji tradicijo izvirnega ljudskega petja brez glasbene spremljave. Večinoma gre za dvoglasno petje, kjer je en glas vodilni, ostale pevke pa pojejo drugi glas. Prepevajo stare tradicionalne pesmi s področja Bosne in Hercegovine, zbrane po pripovedih in petju starejših žena, babic in prababic. To so pesmi, ki so se pele na vasi ob različnih priložnostih in poljedelskih opravilih, pesmi, s katerimi so dekleta pošiljala sporočila fantom, lahko so ljubezenske, življenjske ali vezane na kakšen dogodek in praznik. Tokrat se bodo pevke predstavile s petjem iz Cazinske krajine – ženskim petjem ob ličkanju koruze. Skupina je edina v Sloveniji, ki poje bosansko-hercegovske ljudske pesmi, saj želijo to vrsto petja ohranjati ter v okviru pevske sekcije v društvu tradicijo predstaviti mladim.

Ženska vokalna skupina »Fijolice«, Varaždin, Hrvaška

Ženska vokalna skupina »Fijolice« je del Centra tradicijske kulture mesta Varaždin. Pevke so tudi članice folklorne skupine, ki občasno nastopajo le kot vokalistke. Skupina neguje tradicionalno pesem celotne Hrvaške, včasih tudi ob spremljavi glasbil. Program sestavljajo ljudske pesmi, od enoglasnega do štiriglasnega petja.

Mladi ljudski pevci FD Lancova vas

Skupina mladih pevcev Folklornega društva Lancova vas šteje pet članov, ki z veseljem ohranjajo in pojejo ljudske pesmi iz Lancove vasi in okolice. Vodja skupine je Aleš Hrnčič. Društvo pevcev deluje dobro leto in pol, v tem času so veliko sodelovali na nastopih v sklopu Folklornega društva Lancova vas, prijavili so se tudi na območno revijo pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž v Trnovski vasi in se uvrstili naprej na regijsko revijo v Sveti Ani v Slovenskih goricah. Združuje jih prijateljstvo in volja do petja, zato večkrat nastopijo tudi na kakšni privatni zabavi.

Mlade ljudske pevke KD Cirkulane

Mlade pevke so članice Folklorne skupine Cirkulane, ki so se ob spoznanju, da z lepimi glasovi ter svojo šegavo mladostjo lahko ponudijo več kot le ples, odločile namensko delovati kot mlade pevke ljudskih pesmi. Za območje Haloz, predvsem za območje Cirkulan, je značilno lepo in spevno večglasno petje, ki ga mlada dekleta ohranjajo. V svoj program so vključile tudi pesmi ostalih predelov Slovenije, malce pa so pokukale tudi preko meja. V dveh letih svojega delovanja so se udeležile ne le območnega, temveč tudi regijskega srečanja ljudskih pevcev, pripravile celovečerni koncert ljudskega petja na 1. Folklornih kimavčevih večerih in s svojim »glasom in stasom« popestrile veliko prireditev in dogodkov.