MERILA ZA VREDNOTENJE PROGRAMOV ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN

Z namenom, da bi uskladili merila za ovrednotenje programov odraslih folklornih skupin in začrtali jasno pot razvoju folklorne dejavnosti vsako leto pripravljamo posvete s strokovnimi spremljevalci srečanj. Strokovni spremljevalec naj pri analizi upošteva sledeče: ustreznost dolžine odrske postavitve (priporočljivo 7 do 9 minut); ustreznost vsebinskega okvira glede na starostno strukturo (program naj bo prilagojen članom, ki v skupini nastopajo; programi skupin, ki imajo "mlade" plesalce se lahko bistveno razlikujejo od programov skupin, ki imajo starostno mešano strukturo in od t. i. upokojenskih, veteranskih skupin; ipd.); ustreznost izbora plesov, (glede na starost, plesne zmožnosti, pokrajinsko pripadnost ...); ustreznost izbora pevskega programa (glede na vsebino, ...); ustreznost glasbene spremljave, priredbe (prilagojenost le te vsebini; času, ki se prikazuje; kraju, ki naj bi se odrska postavitev odvijala, ...); logičnost povezave med posameznimi elementi ipd.; ustvarjalnost (ki bi jo morda morali postaviti na prvo mesto). Pri izvedbi programa naj strokovni spremljevalec ovrednoti razumljivost prikazanega programa; natančnost izvedbe plesnih elementov (uigranost, uplesanost, ...); sinhronizacijo plesov, glasbe in petja; kakovost vokalne in instrumentalne izvedbe (spodbuja se večglasno petje, petje brez glasbene spremljave; igranje basa na lok, odmikanje od vzorcev igranja, ki prihajajo iz narodno-zabavne glasbe, ...); obvladovanje prostora; ustreznost interpretacije (doživeto izvajanje, ...). Pri kostumski podobi naj enako kot pri otroških folklornih skupinah upošteva skladnost z vsebino (čas, kraj, socialni sloj, priložnost, ...); ustreznost materialov, izdelave, krojenja, ...; in celoten vtis (odnos do kostumov, urejenost, vedenje, ...).

Poleg tega so bile na posvetu leta 2005 sprejete sledeče konkretne usmeritve za odrasle folklorne skupine:

- Ne podpira se oblikovnega spreminjanja ljudskih plesov. Skupine je potrebno spodbujati, da poskušajo plese postavljati na oder v obliki, kot so bili zapisani in so objavljeni v strokovnih publikacijah (če so že bili objavljeni), sicer pa tako kot so bili "najdeni" na terenu. Spremembe so dopustljive v primerih, da gre za vsebinsko (sporočilno) nadgradnjo odrske postavitve. Sporočilnost naj bo postavljena pred estetiko.

- Podpira se ustvarjanje različnih odrskih postavitev. Vanje so: a) lahko združeni le plesi; b) lahko jim je dodana pesem, igra ...; c) lahko so povezane s šegami in navadami; č) lahko je ljudsko izročilo (ples, pesem, glasba, igra ...) vzeto le kot motiv za sporočanje novih s preteklostjo povezanih vsebin. Višje je mogoče ovrednostiti odrske postavitve, ki imajo visoko sporočilno vrednost (saj je izdelava takih običajno bistveno zahtevnejša), ne zanemarja pa se tudi izrazito plesnih postavitev, v katerih je kvalitetno poustvarjeno naše plesno izročilo. Pri izrazito plesnih postavitvah se spodbuja prikazovanje plesne dediščine ožjih območij (npr. postavitev plesov iz Istre - in ne iz cele Primorske, postavitev plesov iz Kozjanskega - in ne iz cele Štajerske, ...). Pri postavitvah, ki predstavljajo abstraktne vsebine (in ne konkretnega in iz preteklosti vzetega dogodka), se dopušča uporabo gradiv iz širših območij. Načeloma naj odrske postavitve ostajajo v okvirih ali Alpskega ali Panonskega ali Mediteranskega območja.

- Spodbuja se priprava novih programov. Pri tem ni mišljeno ustvarjanje novih plesov ali njihovih variant, ampak ustvarjanje novih odrskih postavitev. Te naj temeljijo na znanju, ki ga vodje skupin imajo in naj vključujejo različne elemente. Plese je mogoče prikazati na različne načine, saj se lahko menja njihov vrsti red, vključujejo se različne pesmi, menja se godčevski sestav ipd. Odrske postavitve plesov, ki predstavljajo smiselno zaokroženo celoto (z rdečo nitjo, vsebino, sporočilom, ...) so sicer zahtevnejše, a zato predstavljajo še toliko večji izziv. Plesno izročilo naj postane osnova za ustvarjalno delo v skupini; tako delo vodja, kot tudi delo članov. Vendar je potrebno biti pri tem pazljiv, saj ni priporočljivo spreminjanje oblike, temveč vsebine, načina prikaza, interpretacije ... Skupinam, ki veljajo za "izvirne" in katerih vodstvo ni sposobno ustvarjati kvalitetne nove programe, naj skrbijo za primerno prikazovanje že obstoječih.

- Ne spodbujamo prenašanja odrskih postavitev iz ene skupine na drugo. Na srečanjih naj se skupine predstavljajo s programi, ki so jih ustvarili vodje skupin ali njihovi člani. Vsekakor je spodbudno, da skupine nasvete poiščejo pri zunanjih sodelavcih (na inštitutu, pri izkušenih vodjih ...), ni pa spodbudno, da skupinam odrske postavitve v celoti izdelajo zunanji sodelavci. Odrske postavitve, katerih avtorji so zunanji sodelavci, naj predstavljajo na letnih koncertih, društvenih srečanjih in drugih nastopih, nanje pa naj povabijo tudi avtorje, da jim sami ocenijo kvaliteto izvedbe programa ipd. Da se tega ne spodbuja, ne pomeni, da se to izključuje, saj je v posameznih primerih tudi tak način dela sprejemljiv. Če je avtor odrske postavitve, ki se predstavlja na srečanju zunanji sodelavec, naj se le-ta udeleži tudi strokovnega pogovora po srečanju.

- Spodbujamo ustvarjalnost. Skupine, ki redno pripravljajo nove odrske postavitve, si zaradi veliko vloženega dela zaslužijo pohvalo. Vsako leto znova ustvarjati nove programe je velikokrat zelo težko, vendar ni nemogoče. To dokazujejo številne folklorne skupine na Slovenskem, ki so se v zadnjih letih in desetletjih ravno zaradi ustvarjalnega pristopa iz anonimnosti prebile v ospredje. Skupine, ki več let, ali celo desetletij plešejo enak program sicer zagotavljajo, da s tem ohranjajo svoje izročilo, natančnejše analize programov pa pogosto kažejo precejšnje spremembe v izvajanju programa. Tudi "reproduktivne" skupine, katerih program temelji izključno na odrskih postavitvah, ki so bile narejene pred desetletjem in preje, zgubljajo stik z napredkom, ki ga folklorni dejavnosti priznava stroka. Odrske postavitve, ki so bile ustvarjene v preteklosti naj vsekakor ostanejo del programa folklornih skupin, naloga strokovnih spremljevalcev pa je, da vodje skupin spodbujajo k ustvarjanju novega programa. Saj je to tudi edina možnost, da bodo naši programi za naše člane in obiskovalce naših nastopov vedno znova zanimivi.

- Spodbujamo usklajenost programov. Odrske postavitve naj poskušajo v vseh elementih ustrezati načelom časovne in krajevne usklajenosti. Plesi, pesmi, glasbena spremljava, kostumi, ... naj temeljijo na istem družbenem okolju, izvirajo iz istega časa in iz istega kraja. Npr.: če se skupina odloči, da bo prikazala plesno zabavo po ličkanju koruze v Račjem dolu v začetku 20. stoletja, potem naj dogodku in času primerno izbere glasbeni sestav, doda ustrezne pesmi, plese in kostume. Problem predstavljajo kostumi, ki temeljijo na oblačilni dediščini 18. ali začetka 19. stoletja, saj ustreznih zapisov plesov (pa tudi drugega gradiva) iz teh časov nimamo. Kljub temu je smiselno spodbujanje tovrstnega kostumiranja, saj bi preprečevanje le-tega pripeljalo do skoraj popolnega kostumskega poenotenja folklornih skupin. Naš cilj pa je vendarle tudi ta, da so naši programi pestri in raznoliki.