FOLKLORNA DEJAVNOST
PEVCI NAM POJEJO, GODCI PA GODEJO 2011Državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vižŠentjernej, 19. 11. 2011, ob 18. uriPEVCI NAM POJEJO, GODCI PA GODEJO Program državnega srečanja je pripravila muzikologinja Jasna Vidakovič, ki je na Radiu Slovenija ustanovila redakcijo za ljudsko glasbo. Letos se je tako približno 250 skupin predstavilo na območnih srečanjih, 80 od teh jih je bilo izbranih na šest regijskih srečanj, 12 pa se jih je z dvema pesmima ali vižama predstavilo na sklepnem, državnem srečanju. Na njem je bilo moč slišati ubrane zvoke značilnega fantovskega triglasja, petja na tretko, vezanega petja med kiticami, melodij v starih tonovskih načinih, petdelnega ritma, starosvetne pripovedne pesmi in drugega. Pri nas deluje okrog 300 pevskih in nekaj deset godčevskih skupin in posameznikov, ki poustvarjajo glasbeno izročilo. Skupine so se v formalnih oblikah začele organizirati predvsem po osamosvojitvi. Pred tem so sicer obstajale maloštevilne skupine, ki so gojile ljudsko petje in godčevstvo, vendar niso bile organizirane. Državne prireditve, na katerih so se predstavljali ljudski pevci in godci, so nekako zaživele že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, a so na njih nastopali ljudje, ki so jih raziskovalci glasbenega izročila pripeljali dobesedno s terena. Po osamosvojitvi Slovenije so se začele množično rojevati predvsem skupine starejših pevcev, ki so začeli pesemsko izročilo vse pogosteje predstavljati tudi na odrih. Tem so se z leti pridružile tudi skupine mlajših pevcev, kot so Katice, Bodeče Neže, Bistrške Škuorke, Ragle …, ki so glasbeno izročilo začele poustvarjati na svojevrsten, mladosten način. Pri JSKD smo pred nekaj leti začeli zelo načrtno poudarjati pomen prenašanja pevskega izročila na mlade. S pomočjo spodbud in povsem konkretnih pomoči ljubiteljev ljudskega petja in godčevstva, kakršnega je še mogoče doživeti ob prepevanju neposrednih nosilcev izročila, se v zadnjem času med mladimi povečuje zanimanje zanj in lahko rečemo, da je zadnja leta na tem področju čutiti izrazit preporod. Pri tem ne gre za posnemanja Katalene, Jararaje in podobnih skupin, ki v pop izvedbah izrazito interpretirajo glasbeno izročilo, temveč za čim zvestejše sledenje nekdanjim načinom petja in godčevstva. Utrinki Trio prijatelji, Kulturno društvo Miklavž Trio prijatelji, Kulturno društvo Miklavž Pevci Kulturno umetniškega društva Kebelj Pevci Kulturno umetniškega društva Kebelj Buške čeče, Folklorno društvo Bovec Buške čeče, Folklorno društvo Bovec Zingelci Zingelci Vaški pevci Šentrupert, Društvo Mavrica Šentrupert Vaški pevci Šentrupert, Društvo Mavrica Šentrupert Mlada Zarja, Kulturno društvo Franceta Prešerna, Račna Mlada Zarja, Kulturno društvo Franceta Prešerna, Račna Družina Erčulj Družina Erčulj Vokalna skupina Leščeček, Kulturno društvo Slavka Osterca, Veržej Vokalna skupina Leščeček, Kulturno društvo Slavka Osterca, Veržej Alpski godčevski sestav Akademske folklorne skupine Ozara, Kranj Alpski godčevski sestav Akademske folklorne skupine Ozara, Kranj Pevci Folklorne skupine Ajda, Kulturno društvo Jožeta Paplerja, Besnica Pevci Folklorne skupine Ajda, Kulturno društvo Jožeta Paplerja, Besnica Ani Rehberger in Francka Rozman Ani Rehberger in Francka Rozman Kapelski pubje, Kulturno društvo Kapele Kapelski pubje, Kulturno društvo Kapele Tamburaška skupina KD Peter Dajnko Črešnjevci Tamburaška skupina KD Peter Dajnko Črešnjevci Fotografije:
Dodatne informacije
|
Delavnica: Godčevstvo na Slovenskem Seminar: Petje ljudskih pesmi |