Strokovni spremljevalci na folklornem področju

Z namenom, da bi folklornikom, pevcem in godcem približali ljudi, ki strokovno spremljajo srečanja otroških in odraslih folklornih skupin ter srečanja pevcev in godcev, smo pripravili zelo kratke opise njihovega delovanja, za katere bi želeli, da bi jih območne izpostave pri pripravi srečanj vključile v programski list. Za vse, ki vas zanima več o njihovih razmišljanjih in pogledih na folklorno dejavnost, si lahko preberete krajše intervjuje z nekaterimi, ki so bili objavljeni v Folklorniku 5 (2009).

Ker želimo razširiti seznam strokovnih spremljevalcev, smo v vrste spremljevalcev  sprejeli i tudi nekaj mlajših,  ki se lahko od izkušenejših veliko naučijo, sami pa s svojim svežim pristopom prav tako pripomorejo k uspešnemu delovanju folklorne dejavnosti.  Na spodnji seznam smo tako uvrstili strokovne spremljevalce, ki srečanja spremljajo v letu 2016: 

STROKOVNI SPREMLJEVALCI
SREČANJ ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN

     
Tanja Drašler se je s folkloro prvič srečala v lokalni folklorni skupini (Borovnica) in kasneje nadaljevala s plesanjem v AFS France Marolt, najprej kot plesalka, nato kot članica odborov (izvršni, umetniški, nadzorni). V sklopu članstva je 4 leta vodila srednjo skupino ter 2 leti brucovsko skupino. Z aktivnim članstvom je po 21 letih prekinila preteklo leto. Zadnja 3 leta vodi skupino gluhih folklornikov (FS Veselje), pred kratkim pa je prevzela vodenje FS Kamnik. Obenem je že 15 let članica pevske zasedbe Katice. Redno se udeležuje seminarjev, navdušujejo pa jo zanimive in inovativne oblike poustvarjanja ljudskega izročila, predvsem v sklopu folklornih skupin.

Dr. Katarina Šrimpf, etnologinja in kulturna antropologinja, je že v času študija začela aktivno raziskovati oblačilno kulturo Slovencev. S folklorno dejavnostjo se je srečala že v otroških letih, kasneje se je pridružila Folklorni skupini Minerali iz Rogaške Slatine, katere  od leta 2009 je tudi umetniški vodja. Leta 2006 se je pridružila Akademski folklorni skupini France Marolt, pri kateri pa od leta 2010 skrbi za kostumsko podobo kot vodja garderoberjev.

Branka Moškon, rojena v Metliki, je s plesnim izročilom povezana od ranega otroštva, saj je bila njena mama, Marica Županič vojarinka. V osnovni in srednji šoli je igrala v tamburaškem sestavu in plesala v folklorni skupini. Ko se je poročila in prispela v Novo mesto, je leta 1975 ustanovila Folklorno skupino Kres, katere umetniški vodja je še danes, in zanjo pripravila številne odrske postavitve, ki jih je bilo mogoče videti tudi na državnih srečanjih.

Mirko Ramovš se je v študentskih letih vključil v Akademsko folklorno skupino France Marolt, kjer je kmalu prevzel umetniško vodstvo. Od leta 1966 do upokojitve leta 2003 je bil sodelavec Glasbenonarodopisnega inštituta. Plesno izročilo je raziskoval na terenu, leta 1980 je objavil antologijo slovenskega ljudskega plesa, med leti 1992 in 2000 objavil sedem knjig Polka je ukazana, poleg tega pa tudi številne znanstvene in strokovne prispevke s področja plesnega izročila. Pripravil je večino odrskih postavitev Akademske folklorne skupine France Marolt in večkrat pripravljal program državnega srečanja odraslih folklornih skupin.  

Vasja Samec se je z ljudskim plesom in njegovim odrskim poustvarjanjem srečal že v svoji zgodnji mladosti, in sicer leta 1964, ko se je vključil v KUD Jože Hermanko. Tri leta pozneje se je včlanil v Akademsko folklorno skupino Študent, kjer je bil plesalec in 40 let tudi njen umetniški vodja. Začetni seminar za vodje folklornih skupin je opravil leta 1972. Vsa nadaljnja leta je obiskoval nadaljevalne seminarje in poučeval doma in v tujini. Zadnja leta strokovno spremlja srečanja in svetuje številnim folklornim skupinam. Ustvaril je mnoge zanimive odrske postavitve, ki jih odlikuje predvsem igrivost in sporočilnost.

Tomaž Simetinger se je v drugi polovici devetdesetih let 20. stoletja pridružil folklorni skupini v Črni na Koroškem. Kasneje se je vključil v Folklorno skupino Emona v Ljubljani in nazadnje v Akademsko folklorno skupino France Marolt v Ljubljani, kjer je leta 2010 prevzel umetniško vodstvo. Je avtor ali soavtor številnih odrskih postavitev. Vodi seminarje, in sicer tako za vodje otroških kot odraslih folklornih skupin. Aktivno raziskuje na terenu in se posveča etnokoreologiji.

Neva Trampuš se je kot srednješolka vključila v Akademsko folklorno skupino France Marolt, kjer je krajši čas vodila eno od skupin. Po selitvi v Velenje sta z možem leta 1971 ustanovila Šaleško folklorno društvo Koleda, v katerem je še vedno aktivna. Tako za Koledo kot za Folklorno skupino KD Međimurje, ki jo tudi vodi, je pripravila več odrskih postavitve. Vodi seminarje s področja plesnega in glasbenega izročila ter pomaga skupinam na terenu. Več let je pripravljala program državnega srečanja odraslih folklornih skupin, leta 2010 tudi otroških.

Klavdija Žabot se je prvič srečala s folklorno dejavnostjo leta 1988, ko je zaplesala v otroški folklorni skupini Osnovne šole Razkrižje. Leta 1993 je stopila v vrste Folklorne skupine KUD Razkrižje, katere članica je še danes. V študentskem obdobju se je vključila v Akademsko folklorno skupino France Marolt in tam deset let aktivno sodelovala v organizacijskem in umetniškem odboru. Od leta 2008 je umetniška vodja Folklorne skupine Veselje Mestnega društva gluhih Ljubljana. Leta 2000 je postala strokovna spremljevalka srečanj odraslih folklornih skupin.

Dr. Urša Šivic, etnomuzikologinja, zaposlena na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU, kjer raziskuje glasbeno izročilo in njegove značilnosti v preteklosti in sodobnosti ter njegovo mesto v ljudskih šegah. V okviru podiplomskega študija se je posvečala glasbenoanalitičnim vidikom ponarodevanja pesmi ter priredbam slovenskih ljudskih pesmi v popularni glasbi. Med letoma 2006 in 2008 je pripravljala izbor za državno srečanje pevskih in godčevskih skupin.

STROKOVNI SPREMLJEVALCI SREČANJ
OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN

Marko Pukšič se je s folklorno dejavnostjo srečal pri Folklorni skupini Destrnik leta 1988. Od leta 2001 strokovno vodi otroške folklorne skupine v Destrniku, z nasveti pomaga tudi nekaterim drugim skupinam na Štajerskem. Več kot deset let je plesal pri Akademski folklorni skupini Študent v Mariboru, kjer sedaj strokovno pomaga pri delovanju otroške folklorne skupine. Izobražuje se na strokovnih seminarjih, ki jih pripravlja JSKD, vodi delo na folklornih taborih in delavnicah.

Nežka Lubej se je s folklorno dejavnostjo začela ukvarjati v osnovni šoli v Markovcih leta 1958. Vsa leta službovanja je kot razredna  učiteljica vodila otroško folklorno skupino. Od leta 1984 vodi seminarje za vodje otroških folklornih skupin – o otroškem izročilu, o nekdanjih šegah in navadah, o pripravi programov otroških folklornih skupin … – in strokovno spremlja srečanja. Kar petkrat je pripravila izbor za državno srečanje otroških folklornih skupin.

Nina Luša je profesorica razrednega pouka in od leta 1988 aktivna članica Folklornega društva Val iz Pirana. Otroško skupino vodi od devetdesetih let dalje, odraslo od leta 1998; aktivna je v skupini pevcev ljudskih pesmi Folklornega društva Val iz Pirana. Srečanja otroških folklornih skupin strokovno spremlja od leta 2007 in se redno udeležuje domala vseh izobraževanj s področja folklorne dejavnosti.

Saša Meglič se je v Folklorno skupino Karavanke v Tržiču vključila leta 1991. Jeseni 2002 je prevzela vodenje otroške skupine, kasneje tudi odrasle. Z otroško skupino se redno uvršča na regijska srečanja, večkrat je bila z njo na državnem. Leta 2009 je začela strokovno spremljati srečanja otroških folklornih skupin. Predava na seminarjih – najpogosteje o metodiki učenja ljudskega plesa in prilagajanju plesov otrokom različnih starosti in sposobnosti.

Mojca Kmetec se je s folklorno dejavnostjo srečala že v otroštvu. Plesala je v otroški in odrasli folklorni skupini Vinko Korže iz Cirkovc. Leta 2005 je ustanovila Otroško folklorno skupino Spominčice na II. OŠ Rogaška Slatina. S skupino se redno uvršča na regijska in dva-krat na državno srečanja otroških folklornih skupin. Predava na seminarjih, najpogosteje o poustvarjanju izročila v vrtcu in šoli.

 
Adriana Gaberščik je učila petje pri Akademski folklorni skupini France Marolt, izvaja seminarje učenja ljudskega petja na JSKD in seminarje, ki so namenjeni učiteljem, ki ljudsko petje in ples vključujejo v redni izobraževalni program. Vrsto let strokovno spremlja srečanja pevskih in godčevskih skupin, ukvarja se z vprašanji prenašanja otroških petih iger, ljudskega plesa in ljudskega petja na otroke, je redna udeleženka izobraževanj, ki jih pripravlja JSKD in vodja folklorne skupine na OŠ Miška Kranjca v Ljubljani.

Dr. Bojan Knific se je s folklorno dejavnostjo srečal kot otrok, ko se je priključil  folklorni skupini v Tržiču, kasneje je tudi sam postal vodja otroške folklorne skupine, prevzel vodstvo mladinske in odrasle  folklorne skupine ter umetniško vodstvo KD FS Karavanke. Skrbel je za program skupin, za razvoj folklorne dejavnosti  je bilo pomembno njegovo delo s Folklorno skupino Triglav s Slovenskega Javornika, s katero je ustvaril veliko odrskih postavitev, ki so se odmikale od ustaljenih predstavitev plesnega izročila in oblačilne dediščine. Od leta 2003 do 2013 je bil zaposlen na Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti kot samostojni strokovni svetovalec za folklorno dejavnost.

Martina Prhaj je zaposlena kot vzgojiteljica v 1. razredu na Osnovni šoli Dobrepolje. Leta 2002 se je začela ukvarjati s folklorno dejavnostjo na Podružnični osnovni šoli Ponikve, sodelovala je pri ustavnovitvi odrasle Folklorne skupine Ponikve v letu 2008, skupino prvo leto tudi vodila. Slabo desetletje vodi dve otroški folklorni skupini na Osnovni šoli Dobrepolje, ob tem raziskuje lokalno pevsko izročilo in ga vključuje v program skupin. V zadnjih letih so bile skupine, ki jih vodi, petkrat zaporedoma izbrane na državna srečanja otroških folklornih skupin; na Ringaraja 2013 je prejela zlato priznanje s pohvalo za izjemno prepričljivo vzgojo mladih folklornikov.

Dr. Metka Knific je doktorirala s področja poustvarjanja plesnega izročila in razvijanja didaktike njegovega poučevanja v slovenskih osnovnih šolah. Na folklornem področju je aktivna od leta 1992. Vodila je več otroških in odraslih folklornih skupin, slabo desetletje v Tržiču vodi pevsko in godčevsko skupino. Vodila je številne seminarje, ki jih organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Na dodiplomskem in podiplomskem študiju pridobljena teoretična znanja nadgrajuje s poklicno in ljubiteljsko prakso na področjih andragogike, etnologije in etnokoreologije.

 
Maja Miklavž Sintič, kot profesorica razrednega pouka, poučuje na OŠ Šentjernej, kjer vodi tri skupine OFS Šentlora in pevsko skupino Pojoče Šentlorke. S folklorno dejavnostjo se je srečala pred slabim desetletjem, ko se je zgolj iz  radovednosti udeležila začetnega seminarja za vodje otroških folklornih skupin v organizaciji JSKD. Šest let zapored se je z OFS Šentlora uvrstila na državno srečanje. Na Ringaraja 2013 je prejela zlato priznanje s pohvalo za najbolj prepričljivo predstavitev v celoti in 2014 posebno priznanje za najbolj prepričljivo odrsko postavitev. OFS Šentlora je tri leta zapored  povezovala celoten program državnega srečanja Ringaraja. Prizadeva si pritegniti čim večje število mladih k odgovornemu poustvarjanju ljudskega izročila.

STROKOVNI SPREMLJEVALCI SREČANJ
PEVSKIH IN GODČEVSKIH SKUPIN

Jasna Vidakovič, muzikologinja, je leta 1973 ustanovila redakcijo za ljudsko glasbo v Glasbenem programu Radia Slovenije. Tam je kot urednica in glasbena producentka pripravljala oddaje z izvirno in prirejeno ljudsko glasbo. Bila je članica delovne skupine za ljudsko glasbo pri EBU, Zvezi evropskih radijskih postaj. V njenih oddajah – zlasti v torkovi oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi ter Iz glasbene tradicije so se oglašali ljudski pevci, godci, tamburaši, citrarji, harmonikarji, orgličarji ... v letih 2009 do 2011 je bila državna strokovna spremljevalka na srečanjih pevskih in godčevskih skupin.

Franc Kene je bil zaposlen na  območni izpostavi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Brežice, kjer se je srečeval tudi s pevci ljudskih pesmi. Od leta 1997 vodi Pevce iz Globokega in pri njih tudi poje. Skupina je bolj znanih v Posavju. Po izobrazbi je učitelj razrednega pouka, deluje pa tudi kot zborovodja odraslih zborov. Kot predavatelj sodeluje na seminarjih, namenjenih pevcem ljudskih pesmi.

Dr. Urša Šivic, etnomuzikologinja, zaposlena na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU, kjer raziskuje glasbeno izročilo in njegove značilnosti v preteklosti in sodobnosti ter njegovo mesto v ljudskih šegah. V okviru podiplomskega študija se je posvečala glasbenoanalitičnim vidikom ponarodevanja pesmi ter priredbam slovenskih ljudskih pesmi v popularni glasbi. Med letoma 2006 in 2008 je pripravljala izbor za državno srečanje pevskih in godčevskih skupin.

 
Dr. Mojca Kovačič je kot etnomuzikologinja zaposlena na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU. Raziskovalno se posveča ljudskoglasbenim pojavom v sodobnosti in preteklosti. Ob tem izpostavlja vprašanja, kot so identiteta in glasba, glasba in spol, akustemologija, politična represija in glasba, glasba in nacionalizem, ipd. Od leta 2012 pripravlja izbor za državno srečanje pevskih in godčevskih skupin.  

Nina Volk, po izobrazbi akademska glasbenica – pianistka, se je z ljudskim izročilom – predvsem ljudsko glasbo – srečala v zgodnjem otroštvu, in sicer v družinskem in širšem sorodstvenem okolju. Z bratom in očetom igra in poje v družinskem triu Volk Folk, vodi različne seminarje in delavnice s področja poustvarjanja pevskega in inštrumentalno glasbenega izročila ter se ljubiteljsko ukvarja z odkrivanjem in populariziranjem ljudskosti v našem glasbenem izročilu.

Miha Zupanc se s folklorno glasbo in plesom amatersko ukvarja od svojih najstniških let, ko se je priključil domači folklorni skupini iz Podblice. Izhaja iz godčevske družine. Poleg drugih glasbenih dejavnosti, je v zadnjih letih temeljiteje raziskoval in predstavljal pretekle glasbene prakse iz svoje okolice.

 
 Klemen Dovč je po izobrazbi zdravnik, v prostem času pa glasbenik in že več kot 15 let aktivno udeležen v ljubiteljski kulturi.  Ves čas je član Folklorne skupine Tine Rožanc, gostoval pa je pri številnih slovenskih in tudi v zamejski folklorni skupini. Je avtor ​mnogoterih​  glasbenih in plesnih priredb, v letu 2014 je napisal prvi slovenski ljudski spevoples (muzikal), Zeleni Jurij. V letu 2014 je bil predsednik strokovne komisije na državnih srečanjih odraslih folklornih skupin, od leta 2015 je državni  strokovni​  spremljevalec srečanj pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. 

STROKOVNI SPREMLJEVALCI SREČANJ
FOLKLORNIH SKUPIN MANJŠINSKIH
ETNIČNIH SKUPNOSTI

Milan Glamočanin, univerzitetni diplomirani politolog, se je s folklorno dejavnostjo prvič srečal 1994 leta, ko se je priključil skupini kulturnega društva Brdo v Kranju, katerega član je tudi danes in tudi podpredsednik društva. Od 2001 leta se je folklornem ustvarjanju posvetil bolj resno in se začel usmerjati k izobraževanju na področju srbske folklore. V zadnjih 12 letih je aktiven udeleženec seminarjev po Srbiji, trenutno je vodja petih folklornih skupin (Kd Brdo Kranj, Skud Vidovdan Ljubljana, Skd Sloga Nova Gorica, Skud Zavičaj Klagenfurt, Skd Sava Hrastnik,). Kot občasni zunanji strokovni sodelavec pa trenutno sodeluje s društvi iz Nemčije (Munchen, Augsburg, Speyer) in Avstrije (Salzburg, Linz). Je tudi vodja folklornega odbora pri Zvezi Srbskih društvev Slovenije in vsekakor nekdo, ki ga je folklorna umetnost zavzela v celotnem obsegu.  

Ljubljana, december 2015