Strokovni spremljevalci na folklornem področju
Z namenom, da bi folklornikom, poustvarjalcem glasbenega izročila približali ljudi, ki strokovno spremljajo srečanja otroških in odraslih folklornih skupin ter revije poustvarjalcev glasbenega izročila, smo pripravili zelo kratke opise njihovega delovanja.
STROKOVNI SPREMLJEVALCI
SREČANJ ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN
Tanja Drašler se je s folklorno dejavnostjo prvič srečala v folklornem krožku v osnovni šoli, nato se je pridružila lokalni folklorni zasedbi FS Bistra ter kasneje nadaljevala s članstvom v AFS France Marolt, kjer je 20 let delovala kot plesalka, članica odborov in vodja plesnih skupin. Po AFS France Marolt je prevzela vodenje skupine gluhih folklornikov FS Veselje ter vodenje odrasle folklorne skupine v Kamniku. Sedaj skrbi za plesni razvoj FS Bistra. Je članica pevske zasedbe Katice, v okviru JSKD pa spremlja odrasla srečanja folklornih skupin že od leta 2014. Zaposlena je na komunikacijski agenciji TransformX, kjer jo ljudsko izročilo navdihuje tudi pri delu, ki ga opravlja. Pri delu s folklornimi skupinami jo navdušujejo inovativne in izvirne oblike poustvarjanja ljudskega izročila.
Dr. Tomaž Simetinger,je folklorist, kulturni antropolog, koreograf in raziskovalec, ki deluje na presečišču znanstvenega raziskovanja, terenskega dela, pedagoške prakse in odrske ustvarjalnosti. S folklornimi skupinami se je tesneje povezal v drugi polovici devetdesetih let 20. stoletja, najprej v Črni na Koroškem, nato v Ljubljani, kjer je leta 2010 pri Akademski folklorni skupini France Marolt. Leta 2010 prevzel umetniško vodstvo. Je avtor in soavtor številnih znanstvenih in strokovnih publikacij ter soavtor Priročnika za folklorno dejavnost. Kot koreograf je ustvaril večje število koreografij in celovečernih predstav, hkrati pa že vrsto let vodi seminarje in izobraževanja za vodje otroških in odraslih folklornih skupin tako doma kot v tujini. Je član izpitne komisije za pridobitev naziva strokovni vodja folklorne skupine v okviru izobraževanj Seminar za vodje folklornih skupin, plesne pedagoge in koreografe 1., 2. in 3. stopnje. Raziskovalno se posveča predvsem plesni in slovstveni folkloristiki, s poudarkom na razmerju med prakso, interpretacijo in družbenim kontekstom.
Anja Jamšek je magistra farmacije, ki se je v ritmu polke in valčka bosonogo vrtela na štajerskih odrih že v vrtcu. Resneje se je folklorni dejavnosti pridružila leta 2006 kot članica Folklorne skupine Krnica iz Svečine, kjer kot svetovalka deluje še danes. V študijskih letih se je odločila narediti korak naprej in se pridružila Akademski folklorni skupini France Marolt. Je dolgoletna plesalka in pevka, članica pevske skupine Maroltovke in zadnja leta tudi vodja plesnih skupin. Ker so ji všeč izzivi in rada deli svoje znanje ter izkušnje, je od 2024 tudi aktivna strokovna spremljevalka srečanj odraslih folklornih skupin.
Saša Krajnc se je s folklorno dejavnostjo srečal pri šestih letih, ko je prvič pod budnim očesom Nežke Lubej zaplesal v osnovni šoli. Vztrajal je osem let in se sočasno preizkusil še v drugih plesnih zvrsteh. A ljubezen do folklorne dejavnosti je bila najmočnejša in ga v srednji šoli pripeljala do članstva v Akademski folklorni skupini Študent iz Maribora. Ob plesu ter petju je skrbel in še vedno skrbi za kostumsko podobo skupine. Več let je skupino vodil kot vaditelj, zdaj je njen umetniški vodja. Za skupino, ki šteje več kot 100 članov, je pripravil več odmevnih celovečernih predstav. Deluje tudi kot ocenjevalec na srečanjih folklornih skupin. Folklornik je več kot 40 let.
Marija Kapušin se je s plesom srečala že v otroških letih, v najstniških pa s folklorno dejavnostjo v Folklornem društvu Kres. Leta 2006 je postala umetniški vodja Folklorne skupine Gartrož iz Nove Gorice. Kot vodja skupine gradi na prijateljstvu ter dobremu sodelovanju, izmenjavi mnenj ter prilagajanju. Izziv ji predstavljajo drugačne, netipične koreografije. Poleg omenjene skupine, kot prostovoljka, uči folklorne korake tudi uporabnike VDC Nova Gorica ter skupino starejših. Prepričana je, da je vsak zase svet, ki jo uči različnosti, potrpljenja, dojemanja, odnosov ter še marsičesa. Na terenu še vedno dobi ogromno informacij, ki jih z veseljem koristi za odrski prikaz.
Vesna Klavžar se je z ljudskimi običaji in pesmimi srečala že v otroških letih, saj je njena družina rada prepevala in ob raznih priložnostih (kolinah, zabavah, porokah itd) izvajala razne igre, plese ter druge šege. Ljubezen do plesa je botrovala temu, da se je v najstniških letih pridružila Celjski folklorni skupini, v kateri deluje še danes kot strokovni in umetniški vodja. Želja po ustvarjanju je vodilo, da se redno izobražuje, ter nadgrajuje svoje znanje na izobraževanjih JSKD. V 20 letih folklornega udejstvovanja je ustvarila kar nekaj odrskih predstav in koreografij. S skupino pa se redno udeležuje Maroltovih srečanj odraslih folklornih skupin in raznih prireditev po Sloveniji ter tujini.
Luka Kropivnik je folklorist, folklornik, koreograf in mentor, ki že vrsto let aktivno deluje na področju folklorne dejavnosti. S folklorno dejavnostjo se je prvič srečal v folklorni skupini v Črni na Koroškem, kasneje pa je kot plesalec, koreograf in član umetniškega odbora deloval v ŽKUD Tine Rožanc. V Akademski folklorni skupini France Marolt je opravljal vlogo umetniškega vodje. Je avtor številnih odrskih postavitev in plesnih koreografij. Leta 2018 je opravil izobraževanje za folklorne koreografe 3. stopnje pri JSKD. Poleg odrskega dela deluje kot mentor na izobraževanjih in delavnicah za plesalce in vodje folklornih skupin. Kot mladi raziskovalec je zaposlen na ZRC SAZU – na Inštitutu za slovensko narodopisje, kjer se ukvarja z etnologijo slovenskega izseljenstva. Za svoje delo na področju folklorne dejavnosti je prejel Zlati znak JSKD. Je član izpitne komisije za pridobitev naziva strokovni vodja folklorne skupine v okviru izobraževanj Seminar za vodje folklornih skupin, plesne pedagoge in koreografe 1., 2. in 3. stopnje.
Anja Verderber je umetnostna zgodovinarka, etnologinja in kulturna antropologinja ter kot mlada raziskovalka zaposlena na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU. Je dolgoletna umetniška vodja Folklorne skupine Tine Rožanc, avtorica številnih koreografij ter celovečernih folklornih predstav, kot svetovalka in koreografinja sodeluje tudi z drugimi skupinami po Sloveniji. Poleg ukvarjanja z etnokoreologijo deluje tudi kot strokovna spremljevalka srečanj odraslih folklornih skupin, predavateljica ter mentorica na folklornih seminarjih. Je članica izpitne komisije za pridobitev naziva strokovni vodja folklorne skupine v okviru izobraževanj Seminar za vodje folklornih skupin, plesne pedagoge in koreografe 1. in 2. stopnje.
STROKOVNI SPREMLJEVALCI SREČANJ
OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN
Barbara Waldhütter je bila v študentskih letih plesalka Akademske folklorne skupine KUD Študent iz Maribora, kasneje tudi vrsto let pevka vokalne skupine Srake, prav tako sekcije KUD-a Študent iz Maribora. Na osnovni šoli kjer poučuje, vodi folklorno pripravnico, mlajšo otroško folklorno skupino Knofeki in starejšo otroško folklorno skupino Šleka pac, s katero so se že večkrat uvrstili na državno srečanje otroških folklornih skupin Ringaraja. Poleg tega je aktivna plesalka v odrasli folklorni skupini Jurovčan, KUD-a Ivan Cankar iz Jurovskega Dola. Redno se udeležuje najrazličnejših strokovnih izobraževanj v okviru JSKD. Že 30 let je folklorna dejavnost njena velika ljubezen.
Hana Brezovnik se je s folklorno dejavnostjo prvič srečala, ko se je pred dvema desetletjema pridružila Akademski folklorni skupini France Marolt. Med vodenjem starejše plesne skupine AFS France Marolt je delovala tudi kot pomočnica umetniškega vodje, na 3. tekmovanju parov v ljudskih plesih s soplesalcem osvojila prvo mesto, se udeleževala različnih izobraževanj in napisala več recenzij plesnih predstav folklornih skupin za revijo Folklornik. Danes je v skupini še vedno dejavna kot članica pevske zasedbe Maroltovke.
Klemen Bojanovič, harmonikar, skladatelj in pedagog se ukvarja s poustvarjanjem ljudskega izročila in raziskovanjem novejših izvajalskih praks, ki bi izročilo približalo sodobni publiki in mlajši populaciji.
Je avtor glasbe v odmevnih projektih kot so Nikrmana, Sem, Aleksandrinke, Apotropeja, Prebujenje ter številnih glasbenih priredb za folklorne skupine in vokalne zasedbe, s katerimi dosega najvišja priznanja na državnih srečanjih folklornih skupin in tekmovanjih parov slovenskih ljudskih plesov. Leta 2019 je bil prejemnik priznanja ZKDL Srebrni piskač za izjemen prispevek v folklorni dejavnosti.
V vlogi mentorja in glasbenika deluje v skupinah Kr’Etno, Spopad harmonik in drugih.
Od leta 2016 deluje kot regijski selektor poustvarjalcev glasbenega izročila in kot državni selektor folklornih skupin. Kot korepetitor sodeluje s Konservatorijem za glasbo in balet Ljubljana. Je redni predavatelj, mentor in korepetitor na izobraževanjih o inštrumentalni ljudski glasbi v organizaciji JSKD Republike Slovenije in član izpitne komisije za pridobitev naziva strokovni vodja folklorne skupine v okviru izobraževanj Seminar za vodje folklornih skupin, plesne pedagoge in koreografe 1. in 3. stopnje.
Lea Onufrija je diplomirana anglistka in rusistka, ki se je prvič srečala s folklorno dejavnostjo v Kulturno umetniškem društvu Oton Župančič Sora, kjer se je pridružila Mlajši otroški folklorni skupini. V času šolanja na Gimnaziji Šentvid se je udejstvovala tudi na področju gledališča, saj je sodelovala pri teatru Curriculum Vitae. V času študija na Filozofski fakulteti UL se je pridružila folklorni skupini ŽKUD Tine Rožanc iz Ljubljane, kjer se je udejstvovala kot plesalka, kasneje pa tudi kot članica upravnega odbora skupine, vodja stikov z javnostjo ter vodja začetne (brucovske) skupine. Kljub pridružitvi folklorni skupini ŽKUD Tine Rožanc, je ostala aktivna tudi v domačem društvu, kjer je sprva vodila Mlajšo otroško folklorno skupino, kasneje pa tudi Mladinsko folklorno skupino. V domačem društvu od leta 2020 opravlja tudi funkcijo predsednice društva. Vseskozi se izobražuje na strokovnih izobraževanjih v okviru JSKD.
Tadej Teran se je s folklorno dejavnostjo prvič srečal kot član Folklorne skupine Sava iz Kranja. Kmalu zatem je postal vodja mladinske Folklorne skupine Ajda iz Besnice, s katero je večkrat dosegel državno raven in se tudi predstavil na državnem srečanju. Kot plesalec je bil član tudi Folklorne skupine KD Karavanke iz Tržiča. Od leta 2014 pa je vodja otroške in odrasle Folklorne skupine Podkuca iz Nakla, za kateri je pripravil številne koreografije. Nekaj let je bil umetniški vodja Folklorne skupine DU Naklo. Med drugim se je s svojo koreografijo predstavil tudi na tekmovanju plesnih parov. Redno se udeležuje seminarjev in izobraževanj, ki jih organizira JSKD. Leta 2019 je opravil seminar za vodje folklornih skupin 3. stopnje.
Nina Mažgon Müller zaključuje študij logopedije in surdopedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Trenutno je aktivna plesalka in korepetitorka v folklorni skupini ŽKUD Tine Rožanc, svoje plesno znanje pa je šest let nabirala tudi na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Redno se udeležuje izobraževanj in seminarjev v organizaciji JSKD, sama pa je izvajalka folklornih delavnic v okviru projekta Kulturna šola za kulturne dni. Na 5. tekmovanju parov v ljudskih plesih je s soplesalcem osvojila prvo mesto.
Luka Kropivnik je folklorist, folklornik, koreograf in mentor, ki že vrsto let aktivno deluje na področju folklorne dejavnosti. S folklorno dejavnostjo se je prvič srečal v folklorni skupini v Črni na Koroškem, kasneje pa je kot plesalec, koreograf in član umetniškega odbora deloval v ŽKUD Tine Rožanc. V Akademski folklorni skupini France Marolt je opravljal vlogo umetniškega vodje. Je avtor številnih odrskih postavitev in plesnih koreografij. Leta 2018 je opravil izobraževanje za folklorne koreografe 3. stopnje pri JSKD. Poleg odrskega dela deluje kot mentor na izobraževanjih in delavnicah za plesalce in vodje folklornih skupin. Kot mladi raziskovalec je zaposlen na ZRC SAZU – na Inštitutu za slovensko narodopisje, kjer se ukvarja z etnologijo slovenskega izseljenstva. Za svoje delo na področju folklorne dejavnosti je prejel Zlati znak JSKD. Je član izpitne komisije za pridobitev naziva strokovni vodja folklorne skupine v okviru izobraževanj Seminar za vodje folklornih skupin, plesne pedagoge in koreografe 1., 2. in 3. stopnje.
STROKOVNI SPREMLJEVALCI SREČANJ
POUSTVARJALCEV GLASBENEGA IZROČILA
Klemen Bojanovič, harmonikar, skladatelj in pedagog se ukvarja s poustvarjanjem ljudskega izročila in raziskovanjem novejših izvajalskih praks, ki bi izročilo približalo sodobni publiki in mlajši populaciji.
Je avtor glasbe v odmevnih projektih kot so Nikrmana, Sem, Aleksandrinke, Apotropeja, Prebujenje ter številnih glasbenih priredb za folklorne skupine in vokalne zasedbe, s katerimi dosega najvišja priznanja na državnih srečanjih folklornih skupin in tekmovanjih parov slovenskih ljudskih plesov. Leta 2019 je bil prejemnik priznanja ZKDL Srebrni piskač za izjemen prispevek v folklorni dejavnosti.
V vlogi mentorja in glasbenika deluje v skupinah Kr’Etno, Spopad harmonik in drugih.
Od leta 2016 deluje kot regijski selektor poustvarjalcev glasbenega izročila in kot državni selektor folklornih skupin. Kot korepetitor sodeluje s Konservatorijem za glasbo in balet Ljubljana. Je redni predavatelj, mentor in korepetitor na izobraževanjih o inštrumentalni ljudski glasbi v organizaciji JSKD Republike Slovenije in član izpitne komisije za pridobitev naziva strokovni vodja folklorne skupine v okviru izobraževanj Seminar za vodje folklornih skupin, plesne pedagoge in koreografe 1. in 3. stopnje.
Mag. Matej Jevnišek, je profesor glasbe in magister socioloških znanosti, od nekdaj obkrožen s petjem, rasel je ob družinskem večglasnem ljudskem prepevanju. Sicer je kot Urednik glasbenega in razvedrilnega uredništva na Prvem programu Radia Slovenija zadolžen za glasbeno podobo Prvega nacionalnega radijskega programa, ampak ljudska muzika mu ni tuja. Kot en izmed treh svetih kraljev pa že več desetletij koleduje in ljudem z večglasnim prepevanjem vošči v zdravo in srečno leto.
Jasna Žitnik je umetniška vodja in pevka v vokalni skupini Jazzva, glavna vokalistka skupine Selecto, hkrati pa sodeluje s številnimi glasbeniki in zasedbami, tudi z Akademsko folklorno skupino France Marolt, kjer je vodja petja - poučuje osnove vokalne tehnike in večglasnega petja, vodi pa tudi vokalno etno zasedbo Maroltovke. Svoje glasbeno znanje je na svoji več kot dvajsetletni glasbeni poti širila pri številnih pedagogih na najrazličnejših področjih - klasično, jazz, pop, zborovsko in ljudsko petje, prečna flavta, kompozicija in aranžiranje, dirigiranje in klavir. Ukvarja se z najrazličnejšimi aspekti petja; odrskim nastopom pevcev, premagovanjem treme, petjem v gibanju, itd.
Rebeka Pernat, študentka umetnostne zgodovine in filozofije, je z glasbo in umetnostjo obkrožena že od mladih let. Zaključila je nižjo glasbeno šolo iz violine, bila pevka perspektivne dekliške vokalne zasedbe Dolcezza, že šesto sezono poje v Komornem zboru Glasis, vsa ta leta pa je svojo ljubezen do umetnosti gojila ob treniranju jazz baleta. Svojo vokalno tehniko je nadgrajevala v glasbeni šoli pri solo petju. Njena uvertura v folklorno dejavnost je bila nenadna, ko jo je plesna skupina FD Anton-Jožef Štrafela Markovci povabila v svoje godčevske vrste. Je violinistka in soavtorica priredb, z vokalno tehniko priskoči na pomoč pred večjimi nastopi. Svoje folklorno znanje trenutno širi tudi kot plesalka Akademske folklorne skupine France Marolt.
David Lukner jje učitelj na Glasbeni šoli Slavka Osterca Ljutomer. Z ljudsko pesmijo se je prvič srečal v otroških letih v krogu družine, s folklorno dejavnostjo pa kot harmonikar v osnovni šoli. V študentskih letih je bil član AFS Študent Maribor, kjer mu je folklorna umetnost prirasla k srcu. Danes je vodja glasbenega sestava FS Leščeček iz Veržeja, s katero redno dosega državno raven v okviru srečanj in revij JSKD. Tradicionalno vsako leto konec junija z glasbenim sestavom organizirajo koncert pod kostanji v središču Veržeja. V preteklosti je bil tudi član mnogih vokalnih zasedb, danes pa vodi šolski mladinski pevski zbor.
STROKOVNI SPREMLJEVALEC SREČANJ FOLKLORNIH SKUPIN MANJŠINSKIH ETNIČNIH SKUPNOSTI
Milan Glamočanin je na področju kulture aktiven že več kot 27 let, od tega zadnjih 22 let deluje kot umetniški vodja in koreograf v folklornih skupinah tako v Sloveniji, kakor tudi v tujini. Milan je veliki folklorni entuziast, ki je celo svoje življenje posvetil narodni igri, pesmi, tradiciji, glasbi, folklori. Kot koreograf je deloval v več kot 30 skupinah v 10 evropskih državah, vodil je skupine v Sloveniji kakor tudi v tujini. Trenutno je vodja kulturnega društva Brdo Kranj, kulturnega društva Drina Augsburg, kot strokovni svetovalec deluje v kulturnem društvu Jugos Minhen. Je podpredsednik kulturnega društva Brdo in vodja folklornega odbora pri Zvezi srbskih društev Slovenije. Prav tako je predstavnik Slovenije in podpredsednik v Asociaciji srbske folklore Evropske diaspore, ki je krovna organizacije srbskih folklornih skupin v Evropi in se prvenstveno ukvarja z organizacijo tekmovanj in folklornih festivalov. Strokovni sodelavec pri JSKD je bil že v letih od 2013-2016.
Ljubljana, februar 2025
