KAMIŠIBAJ GLEDALIŠČE

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Hiša otrok in umetnosti prirejata KAMIŠIBAJ GLEDALIŠČE.

PROGRAM:

torek, 1. april 2025, od 16.30 do 19.45
1. srečanje: Kamišibaj, pripovedovanje ob slikah
(vodi Gledališče Zapik)

torek, 15. april 2025, od 16.30 do 19.45
2. srečanje: Narisati kamišibaj (vodi: Atelje Slikovedke)

- tehnika likovne intrepretacije

- ustvarjanje prostora zgodbe in glavnih likov

- slika in njeno zaporedje: soodnosi posameznih slik v zaporedju

- ustvarjanje celote:  animacija zgodbe v sliki (dinamika in ritem)

- stil, žanr, likovna tehnika

- individualno mentorsko delo z udeleženci

- odgovori na zastavljena vprašanja

torek, 6. maj 2025, od 16.30 do 19.45
3 srečanje: Ustvarimo svoj kamišibaj (vodi Gledališče Zapik)

torek, 20. maj 2025: od 16.30 do 19.45
4.srečanje: Predstava v kamišibaj gledališču

Seminarska produkcija z analizo: nastop udeležencev z lastnimi kamišibaj predstavami in njihova analiza(Gledališče Zapik in Atelje Slikovedke)

Nastop na ZMAJ KAMIŠIBAJ

Cilji:

- poznavanje tehnologije in izvedba kamišibaj predstave

- možnost uporabe kamišibaja v različnih kontekstih (umetniški, pedagoški, terapevski)

- vsak seminarist  pripravi svojo kamišibaj predstavo

Trajanje:

(4 x 4 šolske ure) - 16 šolskih ur

Srečanja potekajo v Hiši Otrok in umetnosti, Komenskega 9, Ljubljana / 3 srečanja  ob torkih od 16.30 do 19.45 ( s pavzo 15 minut),  zaključna produkcija na festivalu ZMAJ KAMIŠIBAJ

Udeleženci bodo na koncu seminarja prijeli potrdilo o opravljenem strokovnem izobraževanju.

CENA DELAVNICE:

130,00 EUR (z že vštetim DDV) za celotno delavnico.

PRIJAVA:

Izpolnite elektronsko prijavo:

https://forms.gle/m3TWnr5eNNGiifoW8

ROK PRIJAVE:

ponedeljek, 28. marec 2025 , oz. do zapolnitve mest.

V primeru premajhnega števila prijav lahko organizator odpove izvedbo delavnice.

Najmanjše število prijav: 8.

Največje število prijav: 20

Po prijavi Vam bomo poslali predračun. Prijava je potrjena po plačanem predračunu.

O MENTORJIH:

Delavnico izvajajo člani Gledališča Zapik in Ateljeja Slikovedke.

doc. Jelena Sitar je diplomirala na AGRFT, smer dramaturgija. Nekdanja svetovalka za gledališko in lutkovno dejavnost pri ZKOS. Deluje kot samostojna kulturna delavka, predvsem kot režiserka ali avtorica. Ustvarila je že več kot 30 lutkovnih predstav. Je vodja lutkovne skupine ZAPIK (predstave: Mezinček, Prstne igre, Mojca Pokrajculja itd.) Hkrati je tudi dolgoletna mednarodno priznana mentorica, vodja delavnic in pedagoginja. V okviru sodelovanja s Skladom je delovala predvsem kot oblikovalka programov različnih medobmočnih in državnih lutkovnih srečanj ter kot predavateljica na delavnicah. Je predavateljica na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, kjer pokriva predmete Lutkarstvo, Gledališče in lutke v razredu, Lutke, drama in mediji ter Osnove gledališke pedagogike.

mag. Igor Cvetko je glasbenik, muzikolog, lutkar in ilustrator. Po diplomi je nekaj let poučeval kemijo in glasbeno vzgojo, nakar se je 1982 zaposlil na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU, kjer je raziskoval je vokalno in inštrumentalno glasbeno tradicijo. Med letoma 1990 in 2000 je predaval etnomuzikologijo na Pedagoški fakulteti v Mariboru in Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1997 je skupaj z Jeleno Sitar ustanovil Gledališče Zapik, ki si je s svojo estetiko, minimalističnimi predstavami in interdisciplinarnim pristopom pridobil posebno mesto v slovenskem lutkarstvu ter prejel številne nagrade doma in v tujini. Aktivno je sodeloval pri pripravi Kurikula za vrtce Ministrstva za šolstvo in šport RS. Kot likovnik in glasbenik je od leta 1982 sodeloval s profesionalnimi gledališči doma in v tujini pri nastajanju 30 predstav. Leta 2001 je postal kustos za duhovno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer je skrbel za področja slovenskih ljudskih glasbil, mask in ljudskega verovanja. Od leta 2008 se je popolnoma posvetil lutkam v okviru Gledališča Zapik, predvsem prstnim lutkam in v zadnjih letih gledališču kamišibaj.

Jerca Cvetko (1983) se že od leta 2013 raziskovalno in profesionalno ukvarja s kamišibajem. Deset let se je kot samozaposlena v kulturi posvečala ekskluzivno kamišibaju in za svoje delo prejela več mednarodnih in državnih nagrad ter priznanj. Je avtorica zgodb in priredb besedil za kamišibaj, ki jih ustvarja v tandemu z ilustratorjem Juretom Engelsbergerjem pod okriljem kamišibaj studia Slikovedke. Je tudi avtorica knjižnih del za otroke (O treh zajčkih, Mladinska knjiga, 2024) ter leposlovja za odrasle (Padam na besede, Cankarjeva založba, 2024). Nadaljuje z uporabo kamišibaja v pedagogiki. Kot učiteljica slovenščine in šolska knjižničarka kamišibaj učinkovito uporablja pri pedagoškem in bibliopedagoškem delu. Vodi in ustvarja strokovna izobraževanja (Kamišibaj v razredu, Kamišibaj v šolski knjižnici, Kamišibaj krožek, Likovna izdelava kamišibaja)..

DODATNE INFORMACIJE