ALEKSANDRA SCHULLER

Aleksandra Schuller, rojena 23. decembra 1972 v Slovenj Gradcu, je samostojna ustvarjalka v kulturi in univerzitetna predavateljica, delujoča na področju vseživljenjskega in visokošolskega izobraževanja.

Njena študijska pot ter njena ustvarjalna in pedagoška praksa so povezane z uprizoritvenimi umetnostmi/študiji, z raziskovanjem povezav med ustvarjalnostjo in čuječnostjo ter integrativno umetnostno terapijo, tj. uporabo umetnostnih izraznih sredstev za ustvarjalno samoraziskovanje in osebni razvoj; pogosto tudi kot del pedagoških, svetovalnih ali terapevtskih procesov.  

Schullerjeva je študirala je na Oddelku za Primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete UL in za svoje A diplomsko delo iz teorije drame leta 2000 prejela fakultetno Prešernovo nagrado. Podiplomski študij je nadaljevala na FF UL in bila leta 2006 promovirana za doktorico znanosti s področja literarnih (uprizoritvenih) ved.

V letih 1995-2003 je kot režiserka in/ali izvajalka ustvarila devet uprizoritvenih projektov, ki so bili predstavljeni v Sloveniji (Galerija Kapelica in ŠKUC Ljubljana, Tunel Lutkovnega gledališča Ljubljana, Mestno gledališče Ljubljansko, Gledališče Ptuj, Gledališče Koper, Plesni teater Ljubljana, Grad Predjama, Kreatorij DIC) kakor tudi na mednarodnih festivalih uprizoritvenih umetnosti, tj. Galway Arts Festival (Irska, 1995), Idriaart (grad Borl, 1996), PPF-Primorski poletni festival (Koper, 1996), Unidram Festival Postdam (Nemčija, 1997 in 1999), Diskurs Festival Giessen (Nemčija, 1999), Cairo International Festival of Experimental Theatre (Egipt, 2000), FITUC Festival Casablanca (Maroko, 2001), Urbani festival Zagreb (Hrvaška, 2001).

Vzporedno s študijem na Filozofski fakulteti ter samostojnim umetniškim delom se je vrsto let izpopolnjevala na področju uprizoritvenih umetnosti (1991-2003) in integrativne umetnostne terapije (2003-): med njenimi najodličnejšimi gledališkimi mentorji velja izpostaviti Eugenia Barbo ter igralce njegove skupine Odinteatret (2002); na področju raziskovanja zvoka in glasbene terapije mag. Jill Purce (2004) ter doc. Liso Sokolov (2005); na področju dramske terapije doc. Richarda Hougama in Rachel Porter (2007); med plesno-gibalnimi terapevti in učitelji pa doc. Gerarda Kesselsa (2006), doc. Ineke Kneepkens (2004), doc. Hazel Carey (2005), doc. Penelope Best (2005, 2007), dr. Helen Payne (2009) in dr. Janet Adler (2009-).

Zanimajo jo intra-, inter- in transpersonalni vidiki ustvarjalnega procesa; še posebej procesi skupinske dinamike, zato je sodelovala tudi v izkustvenih skupinah skupinske analitične psihoterapije pod vodstvom skupinskih analitikov dr. Franca Peternela (2005, 2007) in dr. Vlaste Meden Klavora (2011).

V obdobju 2009-2011 so se njena raziskovalna zanimanja na področju ustvarjalnosti in čuječnosti osredotočila na disciplino Authentic Movement/Avtentično gibanje: leta 2009 jo je kot svojo neposredno učenko v specialistični študij sprejela dr. Janet Adler (Galiano Island, BC, Kanada), utemeljiteljica discipline, ki je Avtentično gibanje razvila kot sodobno prakso zavedanja v gibanju in jo uveljavila kot enega izmed osrednjih pristopov na področju sodobne plesno-gibalne terapije.

Schullerjeva je specializacijo opravila spomladi 2010 in s tem pridobila dovoljenje za uporabo elementov Avtentičnega gibanja pri svojem ustvarjalno-pedagoškem delu, tj. za izvajanje AG v delu s posamezniki in skupinami. V letu 2011 nadaljuje z izpopolnjevanjem v Kanadi, kjer se bo pod mentorstvom in supervizijo dr. Janet Adler usposabljala za učiteljico Avtentičnega gibanja.

Aleksandra Schuller je pionirka Avtentičnega gibanja v Sloveniji, zato je zasnovala niz izkustvenih delavnic, katerih namen je vsem zainteresiranim, tudi strokovnim delavcem na področju vzgoje-izobraževanja, svetovanja in zdravstva, sistematično predstaviti raznovrstne potenciale ustvarjalnega izražanja v različnih umetnostnih medijih (pomoč z umetnostnimi izraznimi sredstvi) ter udeležence seznaniti z osnovami discipline Avtentično gibanje.

Prva iz cikla delavnic Čuječnost in ustvarjalnost je bila uspešno izvedena v Ljubljani, februarja 2011, v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti.
Pedagoško prakso Aleksandre Schuller predstavlja petnajst let kontinuiranega ustvarjalnega dela s skupinami, predvsem z mlajšimi in starejšimi odraslimi: sprva je delovala kot gledališka pedagoginja, od leta 2004 pa kot integrativna umetnostna pedagoginja, kar pomeni, da v svoji metodologiji dela uporablja različne ustvarjalne moduse (samoraziskovalno ustvarjanje v različnih umetnostnih medijih: gib, glas-zvok, risanje in pisanje avtorskih besedil).

Kot mentorica izkustvenih delavnic, ki se vzporedno s pridobivanjem veščinskih znanj posvečajo tudi posameznikovim notranjim procesom in medosebnim interakcijam, do katerih prihaja pri ustvarjalnem delu v paru oz. skupini, je sodelovala s številnimi slovenskimi kulturno-izobraževalnimi ustanovami, ki izvajajo programe s področja vseživljenjskega izobraževanja (mdr. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Gledališče Koper, Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj, Kulturni center Janez Trdina Novo mesto, Zavod za izobraževanje in svetovanje IZIDA Ljubljana, Središče Rotunda Koper, Mladinski kulturni center Brežice).

Schullerjeva je v akademskem okolju pedagoško dejavna od leta 2004, ko je postala gostujoča predavateljica na podiplomskem specialističnem študiju Pomoč z umetnostjo-umetnostna terapija na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Od leta 2006 je delno zaposlena na Oddelku za kulturne študije Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer je docentka za uprizoritvene vede ter nosilka in izvajalka izbirnega veščinskega predmeta Človek in igra: uprizarjanje kulture., čigar sestavni del je izkustvena delavnica (praktikum), v kateri študenti skozi ustvarjanje v različnih umetnostnih medijih raziskujejo ter reflektirajo svoje individualne in skupinske ustvarjalne procese.

Kot gostujoča predavateljica sodeluje z Oddelkom za kreativne terapije Univerze HAN, Nijmegen, Nizozemska (2007-) in z Univerzo Ottersberg, Nemčija, kjer je bila v 2008/09 tudi somentorica zaključnega letnega projekta študentov gledališke pedagogike, dramske in likovne terapije. Izkustvene delavnice je vodila tudi za študente podiplomskega programa EMA-PS, European Masters in the Science of Performative Creativity, Univerza Malta (2008) in za udeležence kreativno-terapevtskega projekta za mlajše odrasle z učnimi težavami Opening Doors, St. James Cavalier-Centre for Creativity, Valletta, Malta (2010).
Predavala je na 8. ECArTE konferenci (European Consortium for Arts Therapies Education), Rethymnon, Grčija, 2005; na 2. strokovnem srečanju SZUT (Slovensko združenje umetnostnih terapevtov), Portorož, 2008, na Zimski psihošoli 2010-Psihologija umetnosti, umetnostna terapija (Društvo študentov psihologije Slovenije, Elerji nad Ankaranom, 2010), na 1. umetnostno-terapevtskem kampu, seminarju za strokovne delavce na področju vzgoje in izobraževanja oseb s posebnimi potrebami, Ptuj, 2010 ter 2. mednarodni konferenci gledališke pedagogike, Ljubljana, 2010.

Je članica SZUT (Slovensko združenje umetnostnih terapevtov) in mednarodne mreže praktikov Avtentičnega gibanja.

Svoje prispevke s področja umetnostnih terapij je objavila tudi v znanstveni monografiji European Arts Therapy. Grounding the vision to advance theory and practice. (Plymouth: University of Plymouth Press, 2006) in v strokovnem zborniku Oblike in metode dela v umetnostni terapiji. (Maribor: SZUT, 2008).

V letu 2011 bo kot aktivna udeleženka (predavateljica) sodelovala tudi na 11. ECArTE konferenci (20.-25. September, Lucca, Italija) in na 3. strokovnem srečanju Slovenskega združenja umetnostnih terapevtov (3.-4. junij, Portorož, Slovenija).