SPOMINI - FOTOZGODBE
Ana Skobe: V spomin
Včasih v tišini hiše za trenutek zagledam njegov nasmeh ali zaslišim njegov korak. Včasih se mi zazdi, kot da je bil še včeraj tukaj, a ga danes več ni. Sedaj je prvikrat, ko o tem govorim. Ne jaz, govorijo fotografije, tu je strjenih le nekaj mimobežnih zapisov …
Anja Šavli: Spomini
Serija fotografij Spomini predstavlja moj domači kraj. Serija je temačna in s tem prikazuje utesnjenost majhnega kraja in neodobravanje oziroma predsodke do drugačnosti. Fotografije so narejene v tehniki camera obscura. S to tehniko sem dobila neostre fotografije, ki predstavljajo spomine, ki so največkrat nejasni, saj se jih ne spominjamo več jasno.
Eva Gregorec: Merc
Serija fotografij je nastala na ideji, fotografirati, a ne biti opažen, hkrati pa z nastalimi fotografijami obenem narediti spomin, ki bo imel, ko prikazanih na fotografijah več ne bo, še dodatno osebno vrednost. Fotografirana sta stara starša v njunem domačem okolju, doma v hiši, ob njunem vsakdanjiku. Večina fotografij je nastala ob pripovedovanju dedkovih zgodb izpred približno petdesetih let.
Eva Hild: Camera obscura: intima
Serija obsega pet fotografij v izvedbi digitalne kamere obscure. Prikazan je ženski akt ter igra z mehko svetlobo, ki jo ustvari majhna luknjica na fotografskem pokrovčku.
Lucija Maver: Nevidni svet
Spomin je zame kot nov svet h kateremu se lahko zatečemo, ko želimo zbežati realnosti. Zame so spomini kot milni mehurček, ki ga še tako nepričakovano prinese veter iz daljave. Od daleč se malce zalesketa, vendar je težko opazen, če se nanj ne osredotočimo. V daljavi zgleda kot oddaljena površina lesketajočih se barv, a ob podrobnejšem pogledu v njem lahko odkrijemo nov svet barv in raznolikosti.
Nela Poberžnik: Zrcala
Spomine vidim kot duhove. Kot razbita ogledala. Kot izmaličene temelje. Psihološko dejstvo pravi, da vsakič, ko se nečesa spominjamo, se v bistvu spominjamo trenutka, ko smo se tiste stvari nazadnje spominjali. Kakšen trik, kakšna groteska, kako se skozi čas spreminjajo oči, kako se skozi čas spreminja čas sam, kako razpadajo prejšnji jazi in se vzpostavljajo novi. Skozi čas nas čas lovi in mi nismo več, kar bomo ali smo bili.
Nika Strašek: Sloji pogleda
Serija fotografij je nastala med študijem na fakulteti. Skozi to serijo želim predstaviti pomembnost vsakodnevnih spominov, pa tudi to, da se lahko ti isti spomini čez čas spreminjajo.
Primož Kandare: NeVečnost
Prihodnost je večna neznanka. Ko začnemo s spomini, se začnejo oživljati dogodki, ljudje in predmeti, eden za drugim. Kaj prenesti v prihodnost našim naslednikom? To mora vsak poglobljeno in ustvarjalno premisliti. Serija NeVečnost sestoji iz črno-belih makro fotografij. Gre za posnetke vsakdanjih stvari in predmetov, ki se po določenem času izrabijo in postanejo neprimerni za uporabo. S pomočjo fotografij, bodo ti ˝nevečni˝ predmeti ostali večni za vedno, se jih bomo večno spominjali.
Romina Kovačič: Moji spomini
Fotografirala sem v makro tehniki. Fotografirala sem kačjo kožo, ki predstavlja spremembo človeka.
Sara Selšek: Utrinki Življenja
Serija Utrinki Življenja je sklop šestih fotografij, ki predstavljajo hitro minevajoče, majhne podrobnosti življenja, ki jih v njihovi kratkotrajnosti velikokrat spregledamo. V njih je izražena igra svetlobe, ki skupaj z glavnimi motivi sovpadajo v zanimive kompozicije in poudarjajo vlogo same osvetlitve in njeno igrivost.
Zala Kobal: Casperrjevi spomini na prijateljstvo
Casperr je naš prijatelj, ki skozi zgodbo pripoveduje o spominih na izgubljeno prijateljstvo. Storžek Scoppoli je bil Casperrjev prijatelj, vendar ga je zapustil zaradi drugih. Casperr se spominja svoje osamljenosti, kako se je skrival pred samoto in je taval preko rjaste planjave ter pri tem občutil kako je biti sam. Spoznal je, da je lahko zabavno tudi če si sam. Preko igre je spoznal prijateljico Metho s katero sta se zelo dobro razumela in ob kateri je pozabil na osamljenost.
Žiga Češnovar: Za vedno
V življenju me navdihujejo majhni trenutki, ki veliko pomenijo. Fotografije so nastale v stari hiši pokojne prababice Pepce. Na fotografije sem vključil figuro otroka, ki predstavlja, da življenje gre naprej, je večno. Spominjamo se tako ljubih oseb, kot tudi predmetov. Spomini so lahko veseli ali žalostni.