PREVAJALNICA 2017:
Na drugi strani

Urnik prevajalnice je na naslednji povezavi:

Prevajalnica JSKD je namenjena mladim prevajalcem, dijakom 4. letnikov, študentom tujih jezikov in drugim, ki jih zanima literarno prevajanje. Pogoj za udeležbo je dobro poznavanje tujega in slovenskega jezika. V delavnicah udeleženci ob pomoči uveljavljenih prevajalcev individualno in skupinsko prevajajo besedila iz sodobnih tujih literatur. Letos lahko izbirajo med šestimi jeziki: francoščino, španščino, slovaščino, nemščino, angleščino in poljščino. Prevajalske delavnice 2017 so posvečene mladim avtorjem in avtoricam, njihovim prvencem in nagrajenim literarnim delom, ter tematiki, ki govori o drugačnosti, o življenju na drugi strani, o ljudeh z drugega brega...

NAČIN DELA:

Udeleženci bodo večino besedil dobili že pred delavnicami, da jih bodo lahko (v grobem) prevedli doma. Na sami prevajalski delavnici bodo skupaj z drugimi prevajalci in z mentorji iskali najboljše rešitve in pripravili »skupen« prevod. Odlomke prevedenih besedil bomo objavili v februarski številki revije Mentor leta 2018. Večerni dogodki: pogovori z uveljavljenimi prevajalci, avtorji, predstavitve prevedenih knjig...

STROŠKI:

Kotizacija za prevajalsko šolo znaša 60,00 € (DDV je vključen). Sklad bo po prejemu prijavnice poslal udeležencem predračun s položnico. Plačati je treba po predračunu pred začetkom šole. Šolnino povrnemo le v primeru bolezni na podlagi zdravniškega spričevala. Vsi udeleženci dobijo potrdilo o udeležbi in aktivnem sodelovanju!

BIVANJE:

Za bivanje in prehrano poskrbijo udeleženci sami.

Bivanje si lahko organizirate preko bookinga in na občinski spletni strani - namestitve: http://www.koper.si/index.php?page=namestitev&item=237. Nočitve so možne in ugodne v hostlih, in sicer: Hostel Museum, Muzejski trg 6, Koper, 041/504-466,  http://www.hostel-museum.com, e-pošta: hostel.museum@gmail.com (najbolj v centru ) - soba za 8 oseb (pogradi) je 96 €, večposteljne sobe za 2-3 osebe, ki si delijo kopalnico so 20 €/dan plus turistična taksa 1,27 €, zajtrk še 4,00 € na osebo/dan; Hostel Histria, Repičeva 6, Koper, 070/133-552, http://www.hostel-histria.si, e-pošta: histria.koper@youth-hostel.si.

PRIJAVE:

Na posamezne delavnice ste se lahko prijavili do: 14. septembra 2017 oz. do zasedbe prostih mest, preko e-prijave. Podrobnejše informacije o programu prevajalske šole lahko dobite na tel. 01/24-10-516, 051/675-238 in poe-pošti:mentor@jskd.si.

PREDSTAVITEV DELAVNIC

NEMŠKA PREVAJALNICA 2017

Na nemški delavnici se bomo letos še bolj intenzivno posvetili zbirki kratkih zgodb E. Galaksije luksemburške pisateljice Nore Wagener (roj. 1989). Začetek prve (ne tako zelo) kratke zgodbe smo prevajali že na lanski delavnici, leta 2018 pa načrtujemo izid celotne zbirke treh kratkih zgodb. Nora Wagener v svojih zgodbah lakonično in lucidno prikaže svetove treh ljudi, ki so se trdno odločili, da želijo pobegniti iz svojega trenutnega življenja – NA DRUGO STRAN. Kako se s tem spopadajo in ali jim to uspeva, lahko za pokušino preberete v februarski številki revije Mentor.

Vodi: Tina Štrancar, književna prevajalka, ki se je že med študijem germanistike na ljubljanski Filozofski fakulteti zapisala literarnemu prevajanju. Po diplomi se je posvetila doktorskemu študiju sodobne nemške književnosti ter prevajanju sodobnih »klasikov« kot so Daniel Kehlmann, Christoph Ransmayr, Jenny Erpenbeck in Monique Schwitter. Prevaja tudi poezijo ter mladinsko in otroško leposlovje. Od leta 2010 je članica Društva slovenskih književnih prevajalcev, prejemnica številnih delovnih in rezidenčnih štipendij doma in v tujini.

SLOVAŠKA PREVAJALNICA 2017

Letos bomo prevajali kratko prozo in poezijo dveh vodilnih avtorjev svoje generacije. S svojimi pesmimi se nam bo približala Mária Ferenčuhová (1975), ki je doslej izdala štiri pesniške zbirke. Njena zadnja, Imunost (Imunita, 2016), je med kritiki in bralstvom s svojo sodobno problematiko naletela na izjemen odmev in bila po anketi dnevnika Pravda razglašena za knjigo leta 2016. V njej se pesnica pomika k poudarjeni fiziološki plati človekovega bivanja v obliki neizprosne diagnostike lirskega subjekta, analize odnosa do samega sebe, svojega telesa, h gradnji lastnega jaza, nove identitete, v odnosu do najbližjih, do neposredne okolice ter vzporednih zgodb in usod. V teh pesmih imajo osrednje mesto opisi telesnih simptomov, iz katerih avtorica rekonstruira kompleksnejši portret posameznikov, družbe in človeške usode. Mária Ferenčuhová je docentka na področju teorije in zgodovine dokumentarnega filma na filmski in televizijski fakulteti v Bratislavi in priznana književna prevajalka iz francoščine.
Prozno pa se bomo posvečali tematiki male človeške zgodovine enega najboljših mladih slovaških avtorjev Jána Púčka (1987), čigar pisavo odlikujeta zrelost in toplina. Doslej je napisal dve knjigi kratke proze, roman, dramo in štiri filmske scenarije. Doktoriral je na bratislavski scenaristiki, kjer je zaposlen kot asistent. Že za svojo prvo knjigo Kamen na kamnu (Kameň na kameni, 2012) je v treh letih prejel tri nagrade, bralci štirinajstdnevnika Knižná revue pa so jo izbrali za prvenec leta. Prevajali bomo iz njegove druge zbirke kratke proze Okna na polja (Okná do polí, 2013), ki obsega drobna lirična besedila v obliki črtic, impresij ali sanjskih podob, v katerih z obilico empatije popisuje sončne in senčne plati bivanje malega podeželskega človeka.

Vodi: Andrej Pleterski, književni prevajalec, antologist, pedagog, moderator, publicist, prejemnik Lirikonovega zláta za leto 2012 in 2015 ter nagrade Radojke Vrančič za leto 2014, član žirije za Vilenico, objavlja knjižne prevode poezije, romanov, kratke proze, otroških knjig in esejistike. 

ŠPANSKA PREVAJALNICA 2017

„Na drugi strani“ je tema letošnje prevajalske delavnice in res se bomo posvetili besedilom, ki prihajajo nekako z druge strani. Tri avtorice, ki prihajajo s špansko govorečega območja Amerike, se lotevajo tem, ki burkajo „prvo stran“ in obravnavajo družbeni ali posameznikov položaj z vidika, odmaknjenega od všečnega večinskega toka. Ukvarjali se bomo s prozo in poezijo znane urugvajske avtorice Cristine Peri Rossi, katere dela še niso bila prevedena v slovenski jezik. Svojo prevajalsko ustvarjalnost bomo izzivali z dramskima besediloma Moje življenje potem Lole Arias in Skoraj Transilvanija Bárbare Colio, pronicljivih dramatičark iz Argentine in Mehike.

Vodi: Marjeta Drobnič, samostojna prevajalka iz španščine v slovenščino in obratno. Prevedla je dela Javierja Maríasa, Bernarda Atxage, Fernanda Savaterja, Jorgeja Luisa Borgesa, Juana Manuela de Prade, Juana Eslave Galána, Eduarda Laga, Carmen Martín Gaite, Andreja Blatnika, Alojza Ihana, Draga Jančarja, Braneta Mozetiča, Janija Virka in Evalda Flisarja …. Leta 2011 je prejela nagrado ESASI za slovenski prevod romana Javierja Maríasa Vročica in sulica (prvi del iz sklopa treh romanov Tvoj obraz jutri).

FRANCOSKA PREVAJALNICA 2017

Gaël Faye: Petit pays (2016)

Na francoski delavnici bomo prevajali odlomke iz romana Petit pays, za katerega je Gaël Faye leta 2016 prejel Goncourtovo nagrado francoskih srednješolcev, bil pa je tudi v ožjem izboru za prestižno Goncourtovo nagrado. Gaël Faye, francosko-ruandski pisatelj, pevec in raper, prihaja z drugega brega in ostaja na več bregovih. Rodil se je leta 1982 v Burundiju, od koder je leta1994 tik pred začetkom genocida v Ruandi prišel v Francijo. Čeprav poudarja, da Petit pays ni zgodba njegovega življenja, beremo roman kot ganljivo pripoved o otroštvu v času pred izbruhom vojne: »Mislil sem, da sem bil izgnan iz svoje dežele. Ko sem se vrnil po sledeh svoje preteklosti, sem dojel, da sem bil izgnan iz svojega otroštva. Kar se mi zdi še veliko bolj kruto.«

Vodi: dr. Nadja Dobnik, prevajalka, predavateljica za francoski jezik, mentorica in urednica. Na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani poučuje prevajanje iz francoščine v slovenščino, osrednje področje njenega raziskovanja je didaktika prevajanja. Prevaja predvsem sodobne francoske in italijanske avtorje.

ANGLEŠKA PREVAJALNICA 2017

Na letošnji angleški prevajalnici se bomo ukvarjali z dvema zelo znanima avtorjema, ki vsak po svoje predstavljata drugo stran literarnega ustvarjanja. Angleški pisatelj J.G. Ballard (1930-2009) je eden pionirjev distopične literature, saj ne napisal vrsto romanov, v katerih je opozarjal na pasti skrajnosti, v katere drvi človeštvo. Pri nas je znan predvsem kot avtor romana Imperij sonca, po katerem je Bertolucci posnel veličastno filmsko sago Poslednji kitajski cesar, pa tudi po prevodih nekaterih drugih odličnih romanov, kot so Trk, Nebesa na zemlji in Suša.
Ballard pa je poleg tega pisal tudi odlične eseje in kratke zgodbe. Izmed teh sem izbral eno krajših in po tematiki dovolj značilnih z naslovom Having a Great Time, ki je s svojo zgodbo večno aktualna, čeprav je nastala že leta 1978.

Kanadska pesnica, kantavtorica in slikarka Joni Mitchell (1943) velja za enega najmočnejših glasov popularne glasbe, mnogi njene najboljše stvaritve, zbrane na kar sedemnajstih albumih, primerjajo z Dylanovim, pa vendar je mnogo manj znana, kar gre delno gotovo pripisati tudi temu, da je ženska »srca in razuma«, kot je nekoč zapisala, ki se ni nikoli pustila ukalupiti glasbeni industriji ali prevladujočim družbenim stereotipom. Če je zaradi razočaranja nad glasbeno industrijo zadnja leta komaj še dejavna, pa je toliko bolj ustvarjalna kot slikarka zelo samosvojega in zelo cenjenega sloga. Njene pesmi znajo biti izjemno odkrito samoizpovedne, pa tudi družbeno kritične, ne da bi bile pridigarske in med takimi sem izbral tri značilne, odlične primere.

Vodi:Jure Potokar, prevajalec in publicist. Prevaja predvsem iz angleščine, včasih tudi iz hrvaščine. Med drugim je prevajal Henryja Millerja, Josifa Brodskega, Leonarda Cohena, J. M. Coetzeeja, Gorea Vidala, Dona De Lilla, Jacka Kerouaca, J. G. Ballarda, Richarda Flanagana, Joža Horvata, Jonathana Franzena, Alana Hollinghursta, Melvina Burgessa, Salmana Rushdija  in Orhana Pamuka. Publicistično se ukvarja predvsem z vrednotenjem sodobne popularne glasbe.