|
IZOBRAŽEVANJA SEZONA 2021/22
Udeleženci lanske prevajalnice (foto: Matej Maček) 24. prevajalske delavnice leposlovja JSKD 2022, TRG KOT ARHITEKTURA
Program:ANGLEŠKA PREVAJALNICA 2022Letos se bomo pri našem delu znova vrnili v Afriko. Prevajali bomo odlomek iz lani z Bookerjevo nagrado ovenčanim romanom The Promise južnoafriškega pisatelja Damona Galguta. Gre za zgodbo, ki skozi različna časovna obdobja prikazuje družbene razmere v Južni Afriki za časa apartheida, gibalo romana pa je neizpolnjena obljuba, ki ima za vse udeležence tragične posledice. Roman je mojstrsko napisan in je bil že takoj po izidu deležen izjemno laskavih ocen, pri čemer kaže posebej izpostaviti, da so te prihajale s strani prav tako izjemnih pisateljevih kolegov (npr. irskega velemojstra besedne umetnosti Colma Tóibína). Za protiutež bomo prevedli tudi nekaj pesmi drugega Afričana, sicer našega starega znanca, nigerijskega pesnika Niyija Osundareja, ki smo ga pred leti na Prevajalnici že imeli na tapeti, leta 2004 pa je pri nas celo izšel izbor njegove poezije z naslovom Zgovorno darilo. Niyu Osundare je letos takoj po novem letu objavil novo zbirko pesmi z naslovom Green Sighs of Our Ailing Planet, ki že z naslovom pove, da avtorja skrbi naš odnos do sveta, na katerem živimo.
|
 |
Jure Potokar, pesnik, prevajalec in publicist. Prevaja predvsem iz angleščine, včasih tudi iz hrvaščine. Med drugim je prevajal Henryja Millerja, Josifa Brodskega, Leonarda Cohena, J. M. Coetzeeja, Gorea Vidala, Dona De Lilla, Jacka Kerouaca, J. G. Ballarda, Richarda Flanagana, Joža Horvata, Jonathana Franzena, Alana Hollinghursta, Melvina Burgessa, Salmana Rushdija in Orhana Pamuka. Publicistično se ukvarja predvsem z vrednotenjem sodobne popularne glasbe; prevedel je tudi avtobiografije Raya Charlesa, Milesa Davisa in Patti Smith. Pravkar se ukvarja s pisanjem nove pesniške zbirke. |
ITALIJANSKA PREVAJALNICA 2022
Andrea Bajani: Knjiga hiš (Il libro delle case)
Na italijanski delavnici bomo prevajali kratke zgodbe iz Knjige hiš (Il libro delle case, 2021),sodobnega italijanskega pisatelja, pesnika in novinarja Andree Bajanija (1975). Knjiga hiš je poetična sestavljenka iz hiš, stanovanj, domov in prostorov, v katerih je pripovedovalec – Jaz – odraščal, živel in jih doživljal tako v otipljivem arhitekturnem smislu kot obenem notranje prostore, svetove navdiha in domišljije. »Koliko delčkom sebe smo se pripravljeni odreči, da bi še naprej ostali mi sami? Predvsem pa: kje smo pustili tisto, česar nismo odnesli s sabo? Katere hiše ohranjajo naše skrivnost ali kot ujetnike vklepajo manjkajoče delčke nas samih?« Andrea Bajani je v Italiji uveljavljeno pisateljsko ime, za svoje romane – Cordiali saluti (2005), Se consideri le colpe (2007), Ogni promessa (2010), Il libro delle case (2021) – je prejel več uglednih nagrad in je preveden v več jezikov.
Vodi dr. Nadja Dobnik
|
Dr. Nadja Dobnik, lektorica za francoski in italijanski jezik, prevajalka, mentorica in urednica. Prevaja predvsem sodobne francoske in italijanske pesnike, objavila več kot dvajset knjižnih prevodov poezije in proze (Antonio Tabucchi, Fabio Scotto, Fabrizio Dall'Aglio, Saint-John Perse, Philippe Jaccottet, Andrei Makine, Christian Bobin in drugi). Zadnjih deset let redno vodi prevajalske delavnice, pod njenim mentorstvom je izšlo več knjižnih prevodov študentov, med drugimi Vsa jutra sveta Pascala Quignarda, Svet po Gabrielu in Knjiga kratkih večnih ljubezni Andreia Makina, Svetlolasa kraljica Michela Tournierja in Palčica Michela Serresa. |
FRANCOSKA PREVAJALNICA 2022
Na francoski prevajalnici se bomo spoprijeli z žanrsko in tematsko pestrimi besedili, ki se vsa sukajo okrog doživljanja določenega kraja skozi prizmo njegovih arhitekturnih danosti. Priljubljen francoski avtor Philippe Delerme (1950) se v esejističnih mikrozgodbah, objavljenih v zbirkah Paris l'instant (2002) in La sieste assassinée (2001), sprehodi po Parizu in drobne vtise lovi v poetične zapise, ki delujejo kot razglednice. Jacques Prévert (1900–1977) živahni Pariz domiselno popisuje skozi otroške oči v avtobiografskem besedilu l'Enfance, umeščenem v zbirko Choses et autres (1972), ki nam odstira pogled v mestno življenje na začetku prejšnjega stoletja. Z arhitekturnimi posebnostmi otoškega mesteca pa se na lahkotnejši način in duhovito poigra tudi prozaist in esejist Erik Orsenna (1947) v odlomku iz 'morskega' romana Deux étés (1997), katerega osrednji junak se sredi rajskega otoka bori s prevajalsko blokado.
Vodi: dr. Mateja Seliškar Kenda
|
|
Dr. Mateja Seliškar Kenda je končala študij primerjalne književnosti, francoščine in nizozemščine ter doktorirala s področja literarnih ved. Prevaja predvsem nizozemsko in francosko literaturo za odrasle in mladino. Omeniti velja njene prevode mladinskih del avtorjev Annie M. G. Schmidt, Daniela Pennaca, Helle S. Haasse, Guusa Kuijerja in Anne Provoost, med prevodi za odrasle pa antologije sodobne nizozemske in flamske kratke proze in poezije, zbirko kratkih zgodb Michela Tournierja ter prevode romanov avtorjev, kot so W. F. Hermans, Gerard Reve, Peter Terrin, Tom Lanoye, Hugo Claus, Violette Leduc, Arnon Grunberg in drugi. |
NEMŠKA PREVAJALNICA 2022
Od vseh trgov ima v kulturnem spominu Avstrijcev poseben pomen zlasti eden: Heldenplatz (Trg junakov) pri Hofburgu na Dunaju, tisti trg, na katerem potekajo vse od začetka 19. stoletja vsa najpomembnejša politična, vojaška, družbenopolitična, pa tudi civilnodružbena zborovanja, kakršne so bile npr. demonstracije proti ksenofobiji leta 1993 pod naslovom Morje luči ali Voices for Refugees leta 2015, ko je prišlo na trg več kot 100.000 ljudi. Na tokratni prevajalnici pa se bomo posvetili literarnemu besedilu, ki tematizira manj imenitno poglavje avstrijske zgodovine: Prav z dvornega balkona na Heldenplatzu je namreč Hitler marca 1938 ob velikem odobravanju dunajskih množic oznanil priključitev Avstrije Tretjemu rajhu, kar je neizprosni dramatik Thomas Bernhard (1931–1989) ubesedil v znameniti drami Heldenplatz (1988), ki velja za eno najbolj provokativnih in škandaloznih literarnih besedil 20. stoletja nasploh. Ob prevajanju Bernhardove mojstrovine se bomo – tudi z nekaj „vajami v slogu“ – podrobneje posvetili tudi zakonitostim prevajanja dramskih besedil nasploh: Kako se lotiti prevajanja besedil, ki so prvenstveno namenjena uprizoritvi, kako ubesediti ironijo, parodijo in črni humor, kako postaviti na oder prevedeno besedilo tako, da bo zvenelo sveže, verodostojno in avtentično?
Vodi: dr. Irena Samide
|
Dr. Irena Samide, izredna profesorica za nemško književnost na Oddelku za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, predavateljica, urednica, mentorica in prevajalka. Vrsto let je vodila prevajalske delavnice, pod njenim mentorstvom je izšlo več knjižnih prevodov študentov, med drugim zbirka kratkih zgodb Odsvajanja (2008) ter Lisičje okno, kratka proza Chamissovih nagrajencev (2010). Ima izkušnje iz prevajanja sodobne proze, mladinske književnosti, poezije in dramatike, strokovne literature ter igranih in dokumentarnih filmov. Foto: Janez Zalaznik |
PORTUGALSKA PREVAJALNICA 2022
Na portugalski prevajalski delavnici bomo letos pogledovali na drugo stran oceana, proti Braziliji. Spoznali bomo brazilskega pisatelja, novinarja in kronista Paola Barreta, ki je v začetku 20. stoletja objavljal pod psevdonimom João do Rio (João iz Ria). Očarljiva duša z ulic (A Alma Encantadora das Ruas, 1907) je ena najlepših in najdoživetejših knjig o Riu de Janeiru na prelomu iz 19. in 20 stoletja. Gre za njegovo tretjo knjigo, zbirko kronik, zapisov, v kateri popisuje geografijo tedanje prestolnice, socialne in urbanistične spremembe, njene prebivalce, sprehajalce in prizadevanja srednjega sloja za napredek v času belle époque. Branje in prevajanje knjige bo svojevrsten inventar nekega nastajajočega sodobnega urbanega centra: potovanje po ulicah Ria de Janeira, opazovanje navdušujoče modernosti in socialnih posledic, ki jih prinaša, sledenje opisom spreminjajoče se arhitekture, trgov, pa tudi izginjajočih poklicev. Besedilo je kompleksno tudi v smislu uporabe različnih žanrov – sestavljajo ga zapisi, ki se spogledujejo z reportažam, kronikami in celo predavanji, a vendar se presenetljivo sestavijo v zaključeno enoto in nam podajo panoramski, ne retuširan pogled, ki kritično opazuje socialno razdvojeno družbo in obenem slavi moč življenja v »cidade maravilhosa«.
Vodi: dr. Mojca Medvedšek
 |
Mojca Medvedšek, lektorica za portugalski jezik na Oddelku za romanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani. Osrednje področje njenega raziskovanja je portugalska književnost, zlasti stiki v med portugalsko in francosko književnostjo v dramatiki, ukvarja se tudi s preučevanjem prevajanja in poučevanje portugalskega jezika v Sloveniji. Prevaja leposlovna dela, ki se jim pogosto pridružijo tudi esejistična, sociološka, umetnostna in filozofska besedila iz francoskega, portugalskega in španskega jezika. Največ prevaja za revijo Literatura, za katero pripravlja tudi tematske bloke in piše recenzije literarnih del. |
SLOVAŠKA PREVAJALNICA 2022
V okviru letošnje delavnice se bomo sploh prvič lotevali prevoda romana (na primeru izbranih zaokroženih odlomkov). Časovno se bomo premaknili v literarno izredno produktivno, poetološko pluralno in navdahnjeno obdobje slovaške književnosti, ki ga je prinesla družbenopolitična odjuga konec 50. let 20. stoletja. Prevajali bomo osrednje delo slovaškega pisatelja Rudolfa Jašíka (1919–1960) Trg sv. Elizabete (1958), s čimer se bomo dogajalno skladno z letošnjo razpisano temo znašli pretežno na trgu slovaškega mesta Nitra ob začetku druge svetovne vojne in se poglobili v nadvse berljiv družbeni, vojni in ljubezenski roman. Skozi razvoj ljubezenske zgodbe med Igorjem in Evo, revnim mladeničem in judovskim dekletom, je pisatelj kompleksno prikazal mehanizme širitve fašizma in problematiko t. i. židovskega vprašanja ob pomoči vrste prepričljivih stranskih likov, katerih delovanje je pogojeno z njihovim socialnim položajem. Na intimni človeški usodi pa je mogoče iskati vzporednice z zgodbo Romea in Julije, Tristana in Izolde … Leta 1965 je bil po romanu posnet tudi uspešen istoimenski film (rež. Vladimír Bahna). Posebno prevajalsko pozornost bodo terjale specifične stvarne prvine vojnega obdobja in slovaške družbe nasploh, ki kličejo po seznanitvi z vojnimi razmerami na Slovaškem, ter dialoška živost in analiza motiviranosti delovanja posameznih likov (brivec, duhovnik, trgovec, gardist, žandar …) kot se zrcali v njihovih besedah (podtonih) in dejanjih.
Vodi: Andrej Pleterski
 |
|
ŠPANSKA PREVAJALNICA 2022
Tudi v špansko govorečem okolju ima trg kot zbirališče poseben pomen, zato ga pogosto najdemo v književnosti, bodisi kot glavno ali stransko prizorišče bodisi kot referenco. Nekateri trgi tega okolja so zaradi dogajanja v novejši zgodovini še danes navzoči v zavesti marsikoga tudi drugod po svetu, kot so, denimo, buenosaireški Majski trg (Plaza de Mayo), tlatelolški Trg treh kultur (Plaza de las Tres Culturas) v mehiškem glavnem mestu in madridski Sončna vrata (Puerta del Sol). Na prevajalski delavnici se bomo posvetili pesmi Na trgu (En la plaza), ki jo je napisal španski nobelovec Vicente Aleixandre, pesmi argentinskega klasika Jorgeja Luisa Borgesa Trg San Martín (La Plaza San Martín) in odlomku iz romana Sredi sonca (A pleno sol) mlajšega španskega avtorja Alejandra Pedregose, ki je zgodbo umestil v leto 2011, v dogajanje v središču Madrida, ko so aktivisti in protestniki gibanja 15-M za mesec dni zavzeli Sončna vrata.
Vodi: Marjeta Drobnič
|
|
Marjeta Drobnič je samostojna prevajalka iz španščine v slovenščino in obratno. Prevedla je dela Javierja Maríasa, Bernarda Atxage, Fernanda Savaterja, Jorgeja Luisa Borgesa, Césarja Aire, Juana Manuela de Prade, Juana Eslave Galána, Eduarda Laga, Carmen Martín Gaite, Federica Garcíe Lorce, Patxa Tellerie in Juana Mayorge, Kirmena Uribeja, Andrésa Neumana, Gabriela Garcíe Márqueza, Andreja Blatnika, Alojza Ihana, Draga Jančarja, Braneta Mozetiča, Evalda Flisarja, Janija Virka in Zorka Simčiča. Leta 2011 je prejela nagrado ESASI za prevod romana Javierja Maríasa Vročica in sulica (prvi del iz sklopa treh romanov Tvoj obraz jutri), ki ga bienalno podeljuje Veleposlaništvo Kraljevine Španije v Ljubljani. Sodelovala je na številnih okroglih mizah in predstavitvah slovenskih in tujih avtorjev v Sloveniji in tujini. Vodi prevajalske delavnice, ki jih organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti RS |
Informacije in prijave glede vsebine:
Barbara Rigler
producentka za literaturo in odgovorna urednica revije Mentor
01/24-10-516, 051/675-238
Organizacijski del v Piranu:
Elizabeta Fičur
vodja JSKD OI Piran
T: 05 671 00 90
E: oi.piran@jskd.si
Strokovna in tehnična pomoč:
Franci Cotman, strokovni programski sodelavec, E: franci.cotman@jskd.si
Matej Maček, samostojni strokovni svetovalec in fotograf, E:matej.macek@jskd.si
