TEHNIČNA NAVODILA

Prizore številčimo z besedo in jih pišemo z velikimi črkami:

TRETJI PRIZOR 

Didaskalije pišemo v kurzivi (ležeče):

Trutke, Lina, Lona, Heker in Učitelj v šoli na hodniku.  
Prazen hodnik, zasliši se šolski zvonec, glas Učitelja, ropot stolov. Na hodnik stopi Heker, v roki ima tablični računalnik. 

Ko pišemo dialoge med dramskimi liki, imena ali oznake likov pred izrečenim besedilom pišemo z velikimi tiskanimi črkami in jim na koncu dodamo stično dvopičje. Narekovajev ne zapisujemo:

HEKER: Jjjojojoj, sse oppravičujem!  

V primeru, da didaskalija vpliva na način govora, je v kurzivi zapisana v oklepaju takoj za imenom ali oznako lika (takrat je dvopičje pred govorom za zaklepajem):

UČITELJ (glas v off-u): Pa ne pozabite domače naloge!  

Ko se didaskalije nanašajo na akcijo oziroma potek dogajanja, so ločene od dialoga tako, da jih v kurzivi zapišemo v novo vrstico:

HEKER (stopi na oder, se ukvarja s tabličnim računalnikom, se pogovarja sam s sabo, oziroma s tablico): Črva si mi poslal, a? Ne boš ti mene. Sila je z mano!  
Heker se nenadoma ustavi in ponesreči spotakne – oziroma se vanj zaletijo – Trutke, ki pridejo za njim. Tablica mu pade na tla. Odskoči in jih prestrašeno gleda, se prične opravičevati, pobere tablico. 

Primeri zapisa besedila so iz besedila L. A. Ž. N.  Saše Hudnik, ki je objavljen v Potepeka, Potep po dramskih besedilih za otroška in mladinska gledališča, JSKD.