PLES

 

Izobraževanje

 

pa

 


»UČINKI PLESA«

8. – 10. oktober 2021, Velenje, Slovenija

PLENARNA PREDAVANJA / PLENARY LECTURES

Susan R. Koff: daCi: Generating the Impact of Dance on Life

Through the mission of daCi and our adherence to UNESCO guidelines about the rights of children, we believe that every young person should have equal access and opportunity to dance regardless of ethnic, gender and cultural identity. Turning those beliefs which I embody, to my own work, I have reconsidered the definition of dance education as a life-long activity and one directed to knowing oneself. DaCi includes all within its definition and the definition of dance education is equally inclusive as well as life affirming.

Susan R. Koff is a Clinical Professor in the Dance Education Program at NYU/Steinhardt. Past positions include: the Kinesiology and Curriculum and Instruction faculties at Louisiana State University in Baton Rouge; coordinator of the Dance and Dance Education Program at Teachers College, Columbia University, and faculty positions at the University of Denver, Pennsylvania State University and at the Jerusalem Rubin Academy of Music and Dance in Israel. Currently at NYU she is chair of TEC (Teacher Education Council) which successfully achieved recent AAQEP 7-year accreditation for all certification teacher education programs.
All of Dr. Koff’s academic and service activities are in the area of Dance Education, both within the United States, and in the international arena. She currently serves as the Chair of the Board for Dance and the Child International (daCi). As a Fulbright Scholarship recipient, Dr. Koff assisted with the development of Dance Education Curriculum at the National School for Contemporary Dance, Copenhagen, Denmark. Publications are in the Journal of Dance Education, Research in Dance Education, and Childhood Education. She recently published Dance Education, A Redefinition through Methuen/Bloomsbury, London.

Eeva Anttila: How does dance work?

During this presentation I will present some insights regarding the “effects” of dance. I will discuss the intertwinement of intrinsic and extrinsic effects and argue that meaningful experiences and full engagement are the key for any short term or long term effect, or benefit. For such experiences to take place, pedagogical quality and meaningful content is crucial. I will also discuss the dangers of emphasizing extrinsic effects, or benefits, of dance, in our advocacy for dance education.

Eeva Anttila works as a professor in dance pedagogy at Theatre Academy of University of the Arts Helsinki, Finland, and leads the MA program for dance pedagogy. Her research interests include dialogical and critical dance pedagogy, embodied learning, embodied knowledge, social justice and equality in arts education, as well as practice-based/artistic research methods. She has led the Arts@School research team in the ArtsEqual research initiative (2015-2021) funded by the Strategic Research Council of the Academy of Finland (artsequal.fi/en). Currently, leads the ELLA -research project (2021-2024) that focuses on embodied language learning through the arts, funded by Kone Foundation. She has published several articles and book chapters nationally and internationally and is actively involved in national and international dance and arts education organizations. She served as the Chair of Dance and the Child International (2009–2012). She is member of editorial board of International Journal for Education & the Arts, and Nordic Journal of Dance: Practice, Education and Research.

Aleksandra Schuller: TELESNI SPOMIN, GIBALNA METAFORA, KINESTETIČNA EMPATIJA

Plesno-gibalna psihoterapija je tisto strokovno področje, ki se na specifičen način ukvarja s terapevtskim potencialom gibanja in plesa, zato bomo o terapevtski učinkih plesa govorili s pomočjo treh konceptov, s katerimi kar najbolj neposredno delajo vse smeri sodobne plesno-gibalne psihoterapije: telesni spomin, gibalna metafora in kinestetična empatija so fenomeni, ki dejavno sooblikujejo našo življenjsko izkušnjo. Z njimi se srečujemo v vsakdanjem življenju kakor tudi pri plesu kot umetniški, pedagoški in terapevtski praksi: zato bo del predavanja izveden interaktivno, kot t.i. na umetniški praksi temelječa raziskava, v kateri bomo na utelešen in udejanjen način raziskovali naša subjektivna izkustva obravnavanih fenomenov. Za ta del raziskovalnega procesa bodo udeleženci (v živo in on-line) potrebovali par risalnih listov, pisalo in debelejše barvice/flomastre/voščenke ter malo gibalnega prostora.

Dr. Aleksandra Schuller, mag. pomoči z umetnostjo, je registrirana plesno-gibalna psihoterapevtka (R-PGP pri ZPGPS/EADMT) in IAAP Router (SZAP/IAAP), specializirana za jungovski PGP pristop Avtentično gibanje ter Ustvarjalno supervizijo. V zasebni praksi se osredotoča na individualno in skupinsko umetnostnoterapevtsko delo z odraslimi ter na transmodalitetno/transprofesionalno Ustvarjalno supervizijo. Delno je zaposlena na Oddelku za antropologijo in kulturne študije UP Fakultete za humanistične študije, kot gostujoča predavateljica pa sodeluje z različnimi visokošolskimi ustanovami ter strokovnimi združenji v Sloveniji in tujini. Bila je pobudnica ustanovitve in prva predsednica Združenja plesno-gibalnih psihoterapevtov Slovenije. Raziskovalna področja: na umetniški praksi temelječe raziskovanje, umetnostne terapije, analitična psihologija/jungovska analiza. Stik: aleksandra.schuller@guest.arnes.si

Dr Jeff Meiners: Where to from 2021 with dance and young people?

This presentation will begin by considering the present circumstances for children’s dance, contemplating Covid-19’s effects and other matters related to learning in, through and about dance.
Then, drawing upon research and my work with the organisation Dance and the Child international (daCi). the presentation will look back, with a genealogical summary of influences upon children’s dance that have emerged over past years into the twenty-first century. Consideration will be given to dance educators’ intentions for children with traditional, social, health, theatrical and creative orientations towards dance education.
Looking forward from 2021, I will imagine possibilities for the future development of children’s dance. Attention will be given to the notion of accessible dance curriculum content for all young people, alongside the idea of developing culturally relevant dance pedagogy within and beyond formal schooling. The following will be emphasised: how approaches to teaching should focus on creative learning to empower young minds and bodies; how educators might work with dance to ‘promote the use and survival of indigenous cultures, languages, knowledge, traditions and identity’ (UNESCO 2014); how educators might develop young people’s criticality in a twenty-first century globalised consumer child world of dance on screen and new technologies, along with clothing and toy shops that continue to promote girl stereotypes in dance. Each are essential for imagining where to with dance and young people.

Dr Jeff Meiners is Adjunct Lecturer at the University of South Australia and current Chair Elect of Dance and the Child international (daCi). He has worked widely in schools, with artists, education organizations, dance companies and international projects to support dance development. Jeff was Australia Council Dance Board’s Community Representative (2002-7), 2009 Australian Dance Award winner for Outstanding Services to Dance Education and dance writer for the new Australian curriculum’s Arts Shape paper. Presentations include UNESCO’s World Conferences on Arts Education and in 2021 he undertook a guest dance education teaching residency semester at Taipei National University of the Arts. Jeff is currently a member of the Australian Dance Theatre’s board and represents the Australian Dance Council with the National Advocates for Arts Education board. His doctoral research ‘So we can dance?’ focused on factors impacting upon an inclusive primary school dance curriculum.

 

PREDAVANJA / LECTURES

Javor Škerlj Vogelnik: Povezava verbalne komunikacije s čustveno inteligenco in gibom

Na kakšen način so naši komunikacijski odzivi znotraj intenzivnih dialogov in konfliktov povezani z našimi občutki v telesu? Kako si lahko s pomočjo razvoja čustvene inteligence pomagamo do globljega stika s seboj in drugimi v naših vsakodnevnih dialogih? Kakšna je povezava med čustveno inteligenco naših teles in gibom ter kako lahko s pomočjo giba in aktivnega stika s telesom vplivamo na naše komunikacijske odzive, poslušanje in izražanje znotraj intenzivnih situacij?
Vsa ta vprašanja so vodilo za predavanje in praktično delavnico, katere temelji stojijo na globalno uveljavljenemu pristopu nenasilne komunikacije po Marshallu Rosenbergu.

Nenasilna komunikacija (nonviolent communication, NVC)
oziroma povezovalna komunikacija je globalno uveljavljen pristop, ki ga je razvil ameriški psiholog Dr. Marshall Rosenberg. Temelji na vzpostavljanju kvalitete stika med ljudmi na način, da so lahko potrebe vseh vpletenih v čim večji meri upoštevane.
Osnovno vodilo povezovalne komunikacije je vzpostavljanje načinov razmišljanja, uporabe jezika in načinov komuniciranja, ki temeljijo na jasnih observacijah, avtentičnemu izražanju notranjega doživljanja posameznika, empatičnemu poslušanju in samoempatiji.
S povezovalno komunikacijo lahko torej zamenjamo razdiralni jezik obtoževanja, okrivljanja in obsodb z jezikom, ki bistveno poveča možnosti za vzpostavljanje vzajemnega zadovoljstva za vse prisotne v naših osebnih ali poslovnih odnosih.
Povezovalna komunikacija nas torej vabi k ranljivemu stiku s seboj in drugimi, k sodelovanju po principih so-moči in k ohranjanju integritete ter polnega avtentičnega izraza posameznikov, kar vpliva na motivacijo za delo in iskanje kreativnih in zadovoljujočih rešitev.

Javor Škerlj Vogelnik si je svoje delovne izkušnje več kot 10 let nabiral s poučevanjem športne vzgoje, deskanja na valovih, smučanja ter z organizacijo različnih dogodkov, rezidenčnih izobraževanj in vodenjem manjšega družinskega podjetniškega projekta. Leta 2015 je vstopil v proces certifikacije za mednarodnega trenerja nenasilne komunikacije (www.CNVC.org) in od takrat deluje kot trener (NVC) komunikacijskih veščin v poslovnem okolju, na univerzah, v mladinskih centrih in drugih organizacijah. V svoje delo vključuje tudi nekatere priznane gibalne pristope, ki podpirajo izkušnjo celovitega učenja.
Med njegove strasti spada tudi glasba, izdelovanje iz lesa, postopoma pa se v tujini Izobražuje tudi iz gibalno terapevtske metode Movement Medicine, ki združuje znanja tradicionalnih šamanskih praks in sodobne nevroznanosti. Rad hodi v hribe, obožuje naravo ter redno prakticira Wim-hoff metodo izpostavljanja mrazu.
Več: www.javorvogelnik.com

Dr. Vesna Geršak: Umetniška izkušnja v študiju bodočih vzgojiteljev predšolskih otrok – ples med zemljo, vodo, zrakom in ognjem / Artistic experience in the study of future preschool teachers – dance between earth, water, air and fire

Učenje s pomočjo plesne umetnosti v vrtcu in osnovni šoli je že dokaj raziskano in kaže na mnoge pozitivne učinke za otrokov/mladostnikov razvoj tako na kognitivnem, čustveno-socialnem kot psihomotoričnem področju. V praksi pa še vedno opažamo, da se mnogi vzgojitelji in učitelji ne počutijo dovolj kompetentne za vključevanje ustvarjalnih plesnih dejavnosti v svoje delo. Mnogi navajajo, da nimajo dovolj znanj oziroma izkušenj, saj se s plesno umetnostjo niso srečali v procesu formalnega izobraževanja do vstopa na srednjo (vzgojiteljsko) šolo oziroma na fakulteto. Zato je pomembno, da študentom pedagoških smeri omogočimo, da se seznanijo s principi ustvarjalnega giba oziroma sodobne plesne umetnosti, ki niso zgolj didaktično naravnani, temveč nudijo študentom lastno utelešeno izkušnjo, ki pripomore k samorazumevanju, utelešenju in spodbuja ustvarjalnost. V predavanju podprtem z video in foto materialom bo predstavljen in reflektiran primer umetniške izkušnje, ki so ga bile deležne študentke tretjega letnika predšolske vzgoje v času študija na daljavo pri izbirnem predmetu plesno gledališče na temo štirih elementov: zemlje, vode, zraka in ognja. Iz njihovih zaključnih refleksij lahko razberemo, da je bila lastna umetniška izkušnja za njih izrednega pomena tako za osebni kot poklicni razvoj.

Dr. Vesna Geršak je docentka za področje plesnega izražanja na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer poučuje ustvarjalni gib kot učni pristop in plesno pedagogiko študente predšolske vzgoje, razrednega pouka in specialne in rehabilitacijske pedagogike. Znanstveno se ukvarja z utelešenimi pristopi učenja in poučevanja in razvija model učenja s pomočjo umetniške izkušnje. Je slovenska predstavnica svetovne organizacije Dance and the Child International (daCi).

Ajda Tomazin : OD MALIH NOG(U)

OD MALIH NOG(U) je regionalna platforma za razvoj in afirmacijo teatra za otroke in mlade - regionalni projekt držav v regiji, ki je nastal z namenom povezovanja Evrope in zahodnega Balkana – Črna Gora, Hrvaška, Srbija in Slovenija. Štiri organizacije, ki se na sodoben način ukvarjajo z uprizoritvenimi umetnostmi za otroke in mlade (Društvo FEP, Umetniška organizacija LOFT, Zavod Odprti predali in Dramski studio Prazan prostor) želijo s to platformo opozoriti na sledeče točke: pomen vloge gledališča za otroke in mlade v vzgoji in življenju otrok, podrejeni položaj uprizoritvenih umetnosti za otroke v primerjavi z uprizoritvenih umetnosti za odrasle, pomanjkanje kakovostnih in sodobnih oblik v uprizoritvenih umetnostih za otroke in pomanjkanje strategije za razvoj na lokalni, državni in regionalni ravni. Platforma je zaživela on-line, kjer prvič na enem mestu najdete bazo profesionalnih ustvarjalcev, producentov, institucij; aktualne kritike predstav za otoke in mlade; aktualne delavnice in izobraževanja, festivale, razpise; literaturo in pedagoško gradivo za predstave.

Ajda Tomazin je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in magistrirala iz koreografije in performansa na Inštitutu za Aplikativne gledališke znanosti na Univerzi v Giessnu. Deluje interdisciplinarno kot oblikovalka in koreografinja. Je avtorica številnih projektov in predstav, kreativna sodelavka pri mnogih ustvarjalnih procesih in pedagoginja. Njena specifika je, da projektom doprinese celostne koncepte, ki zaobjemajo koreografijo in oblikovanje, te lastnosti pa se vpisujejo v izvirne predstave, katerih kakovost vse bolj prepoznava tudi širša mednarodna strokovna javnost.
Več: https://ski.emanat.si/ajda-tomazin/

DELAVNICE / WORKSHOPS

Anja Bornšek: Body-Mind Centering®: Od anatomije do utelešenega giba - izkustveno predstavitvena delavnica

Perspektiva izkustvene anatomije v ples prinaša dragocena vprašanja. Kako se približati temu, v čemer bivamo? Tkivom, organskim strukturam, fiziološkim procesom, vsemu kar znotraj nas živi, se premika ter gradi prostor iz katerega in preko katerega zaznavamo. Telo je navznoter gosto naseljeno. O teži in v jeziku težnosti govorijo mišice, koncept razdalje in bližine pa živijo kosti. Kako prepoznati notranjo poezijo telesa, ter ga spoznati skozi njegovo neposredno govorico? Kaj je ples “telesnega”? Kako slediti gibu, ki vznika iz tkiv, organov, oblik in mu odpreti pot v prostor?
Telo je prostor življenja, ki utripa v različnih teksturah, ritmih, oblikah, časovnostih in namenih.
Na delavnici se bomo Izkustveno poglobili v prsni koš. Prisluhnili bomo zaznavam, ki se rojevajo iz tega notranjega prostora v nas, jačali proprioceptivno zavedanje in se premikali med pretočnostjo, brezmejnostjo ter občutkom strukture, opore in natančnosti. V pomoč nam bodo podobe in informacije iz anatomije, glavna os našega raziskovanja pa bo temeljila na izkustvenem delu skozi natančen senzibilen dotik, dih in gib skozi prostor.

Body-Mind Centering® (BMC) je izkustvena metoda razvijanja telesne, mentalne in gibalne čuječnosti, ki nam omogoča da se poglobimo globoko v telo in se skozi čutenje povežemo s svojo notranjo kompleksnostjo in z neprecenljivo inteligenco, ki je temelj našega bivanja in delovanja. Skozi uporabo različnih metod kot so dotik, dih, gib, informacije iz anatomije in fiziologije, spoznavamo različna tkiva in telesne sisteme (kosti, mišice, organi, tekočine, živčni sistem, vezivna tkiva ipd.), ter skozi gib utelešamo zaznave, ki nam jih posredujejo. Z delovanjem/gibanjem iz prostora utelešene čuječnosti širimo svoje dimenzije razumevanja, vitalnosti, senzibilnosti, podpore, izraznosti ter bogatimo lasten gibalni-miselni-relacijski-emocionalni potencial.

Anja Bornšek je magistra sodobno plesne pedagogike, plesalka in koreografinja, ki ustvarja in poučuje tako pri nas kot tudi v mednarodnem prostoru. Diplomirala je iz sodobnega plesa na Salzburški plesni akademiji SEAD (2007), nato nadaljevala z dvoletnim študijem somatske metode Body-Mind Centering, kjer si je pridobila naziv “Somatic Movement Educator” in nato leta 2014 uspešno zaključila še magistrski študij pedagogike sodobnega plesa na Frankfurtski univerzi HfMDK. Zanimajo jo načini uglaševanja prisotnosti in raznovrstnost artikulacij odnosa, ki vznika med zaznavo in re-akcijo. Poučuje pretežno skozi spekter izkustvene anatomije in improvizacijskih metodologij. Zadnjih 5 let tudi razvija in poučuje format za publiko imenovan Physical Introduction, skozi katerega raziskuje način bolj zavestne povezave med telesnostjo in percepcijo, ter s tem intimnejše relacije med umetniškim delom in gledalcem.

Mateja Jeler in Gegor Kamnikar: Ples preko Zoom-a

Kako lastnosti analognega sveta uporabiti v digitalnem svetu in obratno? Kako kljub analogni in digitalni (ne)razdalji ohraniti bližino?
Delavnica nas bo popeljala v razumevanje in uporabo digitaliziranega učnega okolja v času pouka na daljavo kot sredstvo za vzpodbujanje učne motivacije in gibanja. Z različnimi deli telesa, občutji, domišljijo bomo raziskovali kader, fizični prostor, kamero in njihovo uporabnost ter se osredotočili na zaznavanje majhnih podrobnosti, ki bi jih sicer težje opazili. V podrobnostih se ne nahaja namreč samo »hudič«, ampak tudi novi pogledi na (analogno in digitalno) stvarnost.

Mateja Jeler je svoj navdih za sodobni ples dobila že v osnovni šoli, ko je v 7. razredu pričela obiskovati ure sodobnega plesa pod vodstvom Save Malenšek. S plesom je nato nadaljevala skozi vsa leta srednješolskega izobraževanja. V času študija jo je ples začel zanimati predvsem kot učna metoda, zato je leta 2003 na Pedagoški fakulteti v Mariboru, kjer je študirala razredni pouk, diplomirala iz teme Otroci in ustvarjalni gib. Od tega leta dalje je zaposlena na Osnovni šoli Vransko-Tabor, kjer večino let poučuje v 5. razredu. Poleg poučevanja v razredu pa je njeno posebno poslanstvo še razvijanje in izvajanje plesne umetnosti, saj že vrsto let poučuje obvezni izbirni predmet ples in plesno interesno dejavnost po celotni vertikali. S svojimi plesalci se je že večkrat udeležila plesne revije v Velenju, z učenci pa vsako leto pripravi nekaj plesnih nastopov. Svojo profesionalno pot razvija z rednimi izobraževanji na področju ustvarjalnega giba, prav tako pa je na šoli koordinatorica projekta Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo (SKUM), kjer pokriva področje plesne umetnosti. Svoje primere dobrih praks iz področja plesne umetnosti je uspešno predstavila na več mednarodnih konferencah.

Gregor Kamnikar je član DISKOlektiva, ki raziskuje »to, kar je« v vlogah kot so plesalka/ec, izvajalka/ec, koreograf/inja, klovn/esa, pedagog/inja, piska/ec, producent/ka, MC (če omenimo samo nekatere); in rezultate raziskav predstavlja v oblikah kot so predstava, ples, igra, dogodek, koreografija, eksperiment, instalacija, predavanje, delavnica, publikacija, klovnska točka, besedilo, video, partitura (če omenimo samo nekatere). Člani DISKOlektiva od leta 2010 igrajo Igro imen (Name Game), v kateri si izmenjujejo in sposojajo imena drug drugega. Nekateri člani DISKOlektiva poučujejo več kot 25 let na področju plesa, giba, koreografije z različnimi skupinami ljudi in posamezniki. http://discollective.upir.se

Urša Urbančič in Dejan Srhoj: Dance out of Line /Skok čez Luno

Dance out of Line je ime evropskega projekta, v katerem plesalci_ke, ki so gibalno omejeni poučujejo plesno delavnico s plesalci_kami, ki takšne omejitve nimajo. Projekt poteka že več let po različnih evropskih državah, med drugim tudi v Sloveniji. Pri nas smo izvedli skoraj trideset delavnic po celotni državi, z mladostniki starimi med 6 in 14 let. V tem času smo razvijali različne pristope k poučevanju plesa in improvizacije, ki bi znali zanimati širšo zainteresirano publiko.
Delavnica se začne s krajšim »informance-om«, ki je neke vrste uvod v komunikacijo invalidne plesalke Urše Urbančič in mednarodno uveljavljenega plesnega umetnika Dejana Srhoja. V nadaljevanju udeležence na lahkoten in igriv način povabimo v naloge, kjer preko improvizacije odpiramo teme, kot so drugačnost/raznolikost, sodelovanje, razumevanje in se o njih pogovorimo. Delo z udeleženci se opira na metode sistema poučevanja Danceability, kjer preko pripovedovanja zgodb, igranja vlog, telesnega gibanja in igre ustvarjanjamo pogoje za vznik dialoga. Metoda je primerna za delo z mešanimi skupinami, kjer skrbimo za to, da ne pride do izključevanja posameznikov. Ob koncu delavnice, bomo krajši čas namenili pogovoru o učinkih plesa ter možnostih vključevanja giba v učni sistem.
Delavnica je namenjena vsem, ki bi želeli spoznati opisani pristop k poučevanju ne glede na predznanje ali gibalno oviranost.
Več o projektu; http://ps-griffin.si/skok-cez-luno/vec-o-projektu/

Urša Urbančič je plesalka, performerka, učiteljica DanceAbility, ustanoviteljica /umetniški vodja Zavoda Brezmejno gibanje. Pridobivala je izkušnje s projekti na področju umetnosti za družbeno vključevanje v okviru svoje pretekle zaposlitve pri Ekvilib Inštitutu (ART-SOC projekt, Globalna Sofa) in kot koordinatorka projekta Socialne Aktivacije pri Medarhivu. Trenutno je vodja projekta Skok čez Luno (Dance out of Line).

Dejan Srhoj je bil v otroštvu in mladosti predan študent baleta, nato pa med letoma 1998 in 2001 baletni solist v ljubljanski Operi. Leta 2001 je skupaj z Goranom Bogdanovskim odprl nevladno organizacija Fičo Balet, v kateri sta se ukvarjala z umetniškim in pedagoškim delom na področju sodobnega plesa ter pred poldrugim desetletjem soustanovil balkansko plesno mrežo Nomad Dance Academy, v kateri Srhoj še danes aktivno deluje. Dejan je sodeloval je s številnimi koreografi in režiserji. Njegovo delo je močno prežeto s politikami samoorganizacije in kolektivnega dela. Tovrstni procesi komponiranja ga zanimajo na produkcijskem, kuratorskem, pedagoškem in tudi umetniškem, natančneje koreografskem področju. Sam tovrstno delo imenuje: kompozicije razlik. Koreografija kot razširjena praksa je njegova ekspertiza tudi pri rabi koreografskih postopkov izven kulturnega področja. Tako sta z Nino Božič Yams na Švedskem razvila orodja, s katerimi koreografija posega na raven optimizacije procesov v različnih tipih podjetij in organizacij. Od leta 2021 je predsednik Društva za sodobni ples Slovenije. Dejan je tudi del projekta Skok čez Luno (Dance out of Line).

Neva Kralj: CELOSTNI PLESNI PROGRAM Z MALČKI - gibanje, sporazumevanje in ples v prvem starostnem obdobju

Izražanje s telesom in plesna umetnost sta v izobraževalnem sistemu danes še (pre)pogosto zapostavljena. Na predstavitvi se Neva osredotoča na ples v vrtcu z otroki v prvem starostnem obdobju, z malčki, starimi od 18 do 24 mesecev, kot način izražanja, nebesednega sporazumevanja in razvijanja oblik gibanja. Predstavljen bo proces raziskave do izvedbe programa, ki je smiselni potek treh desetletji izkušenj avtorice v praksi predšolske plesne pedagogike. Temelji na Ways of Seeing pristopu (S. Tortora), Ustvarjalnem gibu kot učnem pristopu (V. Geršak, B. Kroflič) in Labanovi analizi gibanja. Z raziskavo želi avtorica oblikovati in evalvirati celostni plesni program, prilagojen delu z malčki v vrtcu, s poudarkom na spodbujanju gibalnih, socialnih in sporazumevalnih spretnosti malčkov. Hkrati pa pomembno prispevati k razumevanju pomena plesne dejavnosti v zgodnjem obdobju ter razširitvi obstoječih pristopov dela z otroki prvega starostnega obdobja v vrtcu. Vsebina predstavitve bo izvedena v obliki predavanja in delavnice, kjer bodo udeleženci povabljeni na lastno gibalno izkušnjo. Program bo predstavljen tudi preko video materiala.

Neva Kralj je izkušena plesna pedagoginja, reg. plesno-gibalna psihoterapevtka, specializirala na programu Pomoč z umetnostjo na Pedagoški fakulteti UL in v tujini, deluje kot samozaposlena v kulturi. Je ustanoviteljica zavoda Plesni Epicenter in njegov vodja. Neva v svoje delo vnaša močno energijo, entuziazem in pozitivnost. Je ena od šestih ustanovitvenih članic Združenja plesno – gibalnih psihoterapevtov Slovenije (ZPGPS), ustanovljenega leta 2018, ki je član evropske krovne organizacije za plesno gibalno terapijo (EADMT) in član Slovenske krovne zveze za psihoterapijo (SKZP).
Neva se v zadnjem obdobju osredotoča na gibanje in ples v obdobju malčka. Izobraževanje nadaljuje kot redna doktorska študentka Pef UL v smeri predšolske pedagogike. Njena disertacija se skozi celostni plesni program poglablja v spodbujanje gibalnih, socialnih in sporazumevalnih spretnosti malčkov. V svojem strokovnem delu povezuje različna področja pomoči z umetnostnimi izraznimi sredstvi, vključuje otroke in mladostnike s posebnimi potrebami v redne skupine in vodi delavnice za ljudi v tretjem življenjskem obdobju. Neva Kralj izvaja individualno in skupinsko plesno-gibalno psihoterapijo za otroke, mladino in odrasle v zasebni praksi, v izobraževalnih in kličnih okoljih.
Kot izvajalka izkustvenih izobraževanj in delavnic je Kraljeva v zadnjih petindvajsetih letih sodelovala s številnimi slovenskimi in tujimi strokovnimi ustanovami in združenji s področja umetnosti in vseživljenjskega izobraževanja, kot so: ZSSS, SONČEK, SZUT, f3ŽO, ZRSŠ, JSKD, DaCi, ZPGPS. Je gostujoča predavateljica in izvajalka seminarjev na Fakulteti za šport in Pedagoški fakulteti UL, kontinuirano sodeluje tudi z vzgojno-izobraževalnimi zavodi v Sloveniji.
Več: www.plesniepicenter.si

Ana Romih in Urša Strehar Benčina: SENZORIČNO POTOVANJE

Namen delavnice je predstavitev evropskega projekta Mlado gledališče v gibanju – Young theatre on the move ki od 2019 razpira mrežo med Srbijo, Poljsko, Francijo, Romunijo in Slovenijo. Na kratko bodo predstavljene različne metode, ki so jih skupaj s partnerji prepoznali kot pomembne v razvoju vsakega posameznika.
Preko praktičnega dela bo predstavljeno kako so na delavnicah s pedagogi in otroci ozaveščali pomembnost kreativnega in kritičnega razmišljanja, opazovanja, zaznavanja in predvsem vključevanja gibanja v šolski sistem. Kako so neklasične metode poučevanja in igrivost približali ustvarjalni gib in ples, tudi tistim, ki so se prvič srečali s procesom, ter olajšali sam učni proces preko različnih iger in vaj.
Skozi prakso bodo predstavljeni načini kako se ustvarjalni gib in improvizacijsko gledališče prepletata, dopolnjujeta in preizkušata. Izhodišče za to bo zaznavanje znotraj sebe v danem prostoru in času.
Izpostavljeno bo delo skozi različna čutila, kjer bo glavno orodje za izražanje naše telo.
Delavnica bo razdeljena na štiri sklope: Osnovna zaznava telesa; Senzorično zaznavanje; Čustva in gib; Zgodba in gib.
V vsakem sklopu bodo predstavljene različne vaje in igre iz področja ustvarjalnega giba in improvizacijskega gledališča ter njun potencial preplet (zvok, gib, glas, domišljija, karakter, prostor, čas).

Ana Romih je koreografinja, plesna pedagoginja, plesalka in soustanoviteljica KUD Qulenium Ljubljana. Zaključila je plesno akademijo SNDO na Nizozemskem. Poleg plesa aktivno sodeluje pri organizaciji in izvedbi festivala Kalejdoskop v Kranju in v Ljubljani, deluje pa tudi kot samostojna ustvarjalka (koreografinja in plesalka). Za svoje delo je leta 2015 prejela zlato značko Mete Vidmar, predstava nastala v soavtorstvu z Benom Novakom Koncert telesa je bila umeščena v tekmovalni program Gibanice 2018, predstava Biti jaz (2018) pa je prejela nagrado za koncept in avtorstvo na festivalu Transgeneracije 2019, njeno delo pa leta 2020 nagrajeno z listino Mete Vidmar. Plesne miniature, pri katerih nastopa v vlogi mentorice na plesnih tekmovanjih v Sloveniji (Pika Miga, Živa, Opus -1 plesna miniatura: državno in mednarodno tekmovanje) prejemajo zlata odličja.

Urša Strehar Benčina je diplomirana etnologinja in antropologinja, ki je od malega zapisana gledališču, še posebno gledališki improvizaciji. Dvakratna najboljša improvizatorka v Šolski impro ligi in enkrat najboljša improvizatorka v Impro ligi, se že več kot deset let posveča predvsem pedagoškemu delu z improvizacijskim gledališčem. Vodi različne osnovnošolske in srednješolske skupine, je koordinatorka Male impro šole ter mentorica bodočih impro mentorjev in sodnica na tekmah Impro lige in ŠILE. Je tudi vodilna trenerka v evropskem projektu sodelovanja Young theatre on the move, kjer vodi delavnice za gledališke profesionalce in učitelje, tako v Sloveniji, kot drugod po Evropi (vodila je delavnice na Konferenci gledališke pedagogike, Bobrih, Borštnikovem srečanju, v Beogradu (Srbija), Elku (Poljska), Bukarešti (Romunija), Lillu (Francija), Narvi (Estonija) in drugje). Je strokovna žirantka Otroškega festivala gledaliških sanj, že več let organizira dvodnevni festival Improfest za mlade improvizatorje in je ena najbolj izkušenih impro mentoric pri nas.

Urša Rupnik: RAZMERJA

Na delavnici bomo preko različnih vaj, nalog in partitur raziskovali in preigravali raznotera razmerja, ki nam jih ponuja lastno telo v odnosu do sebe, do prostora in časa ter do soplesalcev in soplesalk oziroma skupine. Zanimalo nas bo, kako smo v plesu lahko sami svoj partner; na kakšne načine sta prostor in čas naša soplesalca in kako nas v gibanju definira skupina gibajočih se teles. Raziskovali bomo razmerja na fizični ravni in hkrati odkrivali morebitne vsebinske pomene in kontekste odnosov, ki se bodo ob tem porajali. V duhu časa se bomo poigrali tudi s pojmi fizične distance, a socialne bližine.
Delavnica je primerna za različna plesna predznanja, vsebine pa se lahko prenašajo, aplicirajo in nadgrajujejo na več (vzgojno-izobraževalnih) nivojih.

Urša Rupnik je univ. dipl. kulturologinja ter dipl. plesalka in koreografinja. Njeno delo obsega tako profesionalno plesno ustvarjanje in uprizarjanje, kakor poučevanje in mentoriranje mlajših plesalcev. Je predsednica društva Studio za svobodni ples in umetniška vodja Ursus Dancers kolektiva. Kot dolgoletna asistentka plesalca, koreografa in pedagoga Joa Alegada (ZDA) izhajajoč iz njegove metode Shifting Roots poučuje lastne plesne delavnice in tečaje; kot pedagoginja gostuje na različnih institucijah tako v Sloveniji kot v tujini. Je prejemnica Listine Mete Vidmar (JSKD) in Srebrnega priznanja (ZKDL) za dosežke in pomemben prispevek na področju sodobne plesne umetnosti.

 

 

 

 

 

 

fotogalerija