Finale Sozvočenj 2024
(osrednji slovenski koncert z izbranimi zbori v počastitev svetovnega dneva zborovskega petja)
7. 12. 2022 ob 18.00 uri
Slovenska filharmonija, Dvorana Marjana Kozine
Vstopnice:
Vstopnice stanejo 14/10 evrov.
Prodaja:
- do 6. decembra do 12. ure na spletni strani www.mojkarte.si: TULE
- v Slovenski filharmoniji uro pred začetkom koncerta.
PROGRAM
Štajerska in Pomurje:
Vokalna skupina Cantilena, Podlehnik, vodja skupine Jakob Feguš
MED TRADICIJO IN NAVDIHOM: UTRINKI REZIJANSKE PESMI
Sestava in obrazložitev sporeda: Jakob Feguš
Glasba, zlasti ljudska pesem, je pomembna za ohranjanje narodne in pokrajinske identitete, še posebno za tiste zunaj matične domovine. Rezija, pokrajina v Furlaniji, kjer živi slovenska manjšina, slovi po edinstvenih pesmih. Te odražajo njeno pokrajino, ki jo z vseh strani obdaja strmo gorovje. Prav to daje pesmi svojstven pečat in kaže prvobitno podobo te pokrajine, ljudi in njihove kulture. Navdahnila nas je, da smo raziskali vlogo oziroma preobrazbo rezijanske pesmi skozi čas in različne glasbene pristope pri skladanju zborovskih skladb. Zanimala nas je rezijanska melodija v prepletu tradicije in sodobnosti. V našem programu pesmi želimo predstaviti pot rezijanske melodije od preproste ljudske pesmi do uporabe rezijanske melodije v sodobnem zborovskem izrazu. Skladatelja Ambrož Čopi in Samo Vovk sta vsak po svoje združevala tradicionalne rezijanske motive s sodobnimi glasbenimi pristopi. V svojih zborovskih skladbah sta pokazala prefinjen občutek za rezijansko harmonijo in uporabo ritmičnih posebnosti, Vovk tudi v povezavi s sodobnejšimi ritmi in harmonijami, kar zazveni kot nekakšna naveza med ljudskim in novodobnim glasbenim pogledom. Ustno izročilo prepevanja rezijanske pesmi, preneseno v današnje zborovske skladbe, se je tudi zaradi svojih harmonskih in ritmičnih posebnosti uspešno ohranilo in bo tudi v sodobnejših priredbah še naprej bogatilo zborovsko zakladnico.
DA PA ĆANEN Ë SE ZMUDOW (ljudska iz Rezije)
ZRC SAZU
Ambrož Čopi (1973): … TU-W ALBO TO PUJÜTRANJO (ljudske iz Rezije)
I. Da lipa moja Njïvica
II. Da ta-na Sartë sëkala
III. Da lipa ma! Ke bëj na jë?
Astrum
Samo Vovk (1989): TA NA SOLBICI (Samo Vovk)
© Samo Vovk
Osrednja Slovenija:
Komorni zbor DEKOR, Ljubljana, zborovodkinja Alenka Podpečan
TAKUO JE!
Sestava sporeda: Alenka Podpečan
Obrazložitev: Alenka Podpečan in Barbara Slivnik
Program se posveča izjemni ustvarjalnosti slovenskih skladateljev in njihovemu izvirnemu povzemanju motivov, izhajajočih iz ljudske tvornosti. Zgodba, ki jo zarisuje scenosled izbranih skladb, sledi legendi o kralju Matjažu, znani po vsej Sloveniji in širše. Ta je v ljudskih in umetnih besedilih ves čas pridobivala nove razsežnosti in vodila od skromnih zgodovinsko utemeljenih pripovedi do fantastičnih epskih zapletov. K raznovrstnosti motivov je pripomogla pestrost slovenske krajine s številnimi geografskimi danostmi in narečji, ki se izraža tudi v izbranih kompozicijah z ljudskimi motivi iz Rezije, Koroške, Primorske in Štajerske. Od priredb, ki ostajajo zveste originalnemu ritmu in pripovednemu značaju, do najsodobnejših pristopov k interpretaciji manj znanih motivov legende o kralju Matjažu … Enkrat naprej, enkrat nazaj, gori in doli, tretjič okoli, v dir z iskrimi vranci, čez drn in strn nas bo v ples zazibal žar kralja Matjaža in njegove Alenčice ter nas potegnil iz globin pekla proti svetlobi – takuo je!
Tine Bec (1993): LINČICA TURKINČICA (rezijanska ljudska pripovedna iz Bile v Reziji)
Astrum
Anton Lajovic (1878): KRALJ MATJAŽ REŠI ALENČICO (ljudska iz Roža)
Glasbena matica
Anton Lajovic (1878): PLES KRALJA MATJAŽA št. II (Oton Župančič)
Glasbena matica
Jan Triler (2003): KRALJ MATJAŽ PRED PEKLOM (štajerska ljudska)
neizdano, noviteta
Aldo Kumar (1954): TEHTANJE DUŠ – odlomek iz oratorija Tehtanje duš (ljudska pripoved iz Sužida pri Kobaridu)
ZKOS
Od Celja do Koroške:
Moški pevskii zbor Vres Prevalje, zborovodkinja Helena Buhvald
Luka Krof, klavirska harmonika, Kristjan Štelcer, kitara, Oskar Kolar, kontrabas
LE VIŽE OB GOVEJI ŽUPCI ALI TUDI POMEMBNA SLOVENSKA DEDIŠČINA?
Sestava in obrazložitev sporeda: Helena Buhvald
Izvajanje narodnozabavne glasbe ni bilo nikoli značilno za Vresov repertoar, a nas je lani pihalni orkester Prevalje povabil k sodelovanju in skupaj smo izvedli nekaj Avsenikovih pesmi. Izkušnja nam je dala veselje, zato smo se za letošnja Sozvočenja odločili pripraviti narodnozabavni program v preobleki za moški zbor. Že več let se omenjene glasbene zvrsti drži negativen prizvok, a mi jo – tisto pristno, brez moderne »turbo« preobleke – jemljemo kot našo – slovensko dediščino, saj se je, kot pravi definicija, »razvila iz ljudske glasbe, s čimer je mišljeno godčevsko igranje in ljudsko petje«, seveda pa se je po 2. svetovni vojni njena prepoznavnost razmahnila s povečevanjem števila narodnozabavnih ansamblov pri nas. Kljub njeni preprostosti v njej najdemo prvinskost, iskrenost in skromnost, ki je v velikem delu sodobne, predvsem popularne glasbe ni najti. V njej najdemo kot Slovenci tudi veliko sporočilnost, predvsem v pomenu ljubezni do doma, domačije, domovine, družine, ljubezni do soljudi. Izbrali smo nekaj najbolj prepoznavnih, po našem mnenju najlepših in tudi za omenjeni žanr zgodovinsko pomembnih melodij v priredbi za moški zbor, k sodelovanju pa smo povabili tudi čedalje bolj priznanega in uveljavljenega mladega koroškega dirigenta, skladatelja in aranžerja Luko Krofa, da je skupaj z nami ustvaril komorno instrumentalno spremljavo za predstavljene pesmi.
Slavko Avsenik (1929-2015),Vilko Ovsenik (1928–2017)/Peter Tovornik (1993): Z MANO SE OZRI (Elza Budau)
Založba Avsenik
Slavko Avsenik (1929–2015),Vilko Ovsenik (1928–2017)/Peter Tovornik (1993): GOZDOVI V MESEČINI (Elza Budau)
Založba Avsenik
Slavko Avsenik (1929–2015),Slavko Avsenik ml. (1958)/Niko Zlobko (1940–2021): GORENJSKI NAGELJ (Ivan Sivec)
Založba Avsenik
Robert Smolnikar (1964): PESEM ZVONOV (Ivan Sivec)
neizdano
Dolenjska, Posavje in Bela krajina
Vokalna skupina Lan, Metlika
Zborovodkinja: Mateja Jakša Jurković
Tamburaška skupina pod vodstvom Antona Grahka
S TAMBURICO OD LJUDSKEGA K UMETNEMU
Sestava in obrazložitev sporeda: Mateja Jakša Jurković
Vokalna skupina Lan sodeluje s tamburaškimi zasedbami že od ustanovitve. Največkrat smo skupaj izvajali pesmi, ki so bile vezane na ljudsko izročilo Bele krajine, manj je bilo preostale literature, ker je za tovrstne ansamble v Sloveniji skorajda ni. Letos smo z Antonom Grahkom, dolgoletnim učiteljem in odličnim dirigentom tamburaških zasedb, dobili zamisel, da naročimo nove skladbe za ženski zbor in tamburaški orkester. Skladateljica Helena Vidic nam je napisala cikel Ljubezenske po belokranjskih ljudskih motivih. Avtorici so kot izhodišče služili različni napevi, ki jih je citirala ali svobodno preoblikovala. Drugo novo skladbo nam je napisal skladatelj Matija Krečič. V iskanju izraza, s katerim bi glasbena govorica nadgradila poezijo, je Krečiča vodila izpovedna pesem Otona Župančiča Belokranjska deklica. Program pa bo začela priredba Tončke Marolt Došel je, došel, Zeleni Jure. Pevke in tamburaši pod vodstvom Antona Grahka smo jo posneli za našo zgoščenko že davnega leta 2002. Vokalna skupina Lan vas bo ob zvokih tamburic popeljala od priredb prvinske ljudske glasbe do uglasbene umetne poezije.
Tončka Marolt (1894–1988): DOŠEL JE, DOŠEL, ZELENI JURE (ljudska iz Bele krajine)
rokopis
Helena Vidic (1987): LJUBEZENSKE (ljudske iz Bele krajine)
neizdano, noviteta, prva izbedba
Matija Krečič (1988): BELOKRANJSKA DEKLICA (Oton Župančič)
neizdano, noviteta, prva izbedba
Vokalna skupina Karina, Hrpelje
Zborovodkinja: Andreja Tomažič Hrvatin
VSE TIČICE LEPO POJO
Sestava sporeda: Andreja Tomažič Hrvatin
Obrazložitev: Andreja Tomažič Hrvatin in Tanja Novak
Simbolika ptic od nekdaj navdihuje številne ustvarjalce, od ljudskih pevcev do poetov. Velikokrat so ptice povezane z motivom ljubezni, že če pomislimo na praznik zaljubljencev, ko se ptički ženijo. Poiskale smo priredbe slovenskih ljudskih pesmi o škrjančku, slavčku, kosu in drugih ptičicah ter glasbo povezale z dramsko uprizoritvijo poezije slovenskih pesnikov o pticah. Besede Debeljaka, Pavčka, Maurerjeve in Bitenca lepo povežejo skladbe in skupaj ustvarijo ljudsko-mistično doživetje. Z malimi ljudskimi inštrumenti, zvočili in telesnimi tolkali dodajamo kuliso žvrgolenja in drugih zvokov iz narave. Kompozicijsko smo izbrale različne priredbe, od preprostejše harmonizacije do značilnega rezijanskega borduna, kombiniranega s telesnimi tolkali, vse do kompleksnejših štiri- in petglasnih priredb, pri kaerih se melodija prepleta med posameznimi glasovi. Vsebinsko nam Škrjanček poje o radosti in ljubezni, Ena ptička priletela je noviteta in vključuje zvočno slikanje ptičjega petja, hkrati pa nam ponuja ljudsko modrost o ljubezni. Ptice so nežne, a hkrati vzbujajo v nas otroško razigranost, vse to ponuja rezijanska Čarni kus. Šće wtićace so snuwale, prav tako iz Rezije, nas umiri in vzbudi v nas ljubezen do čudovitega jutra v gorah, ko ptičice še spijo. Belokranjska ljudska zaokroži koncept z mislijo, da vse tičice lepo pojó: »Rada čujem, rada slišim vsake tice glas …«
Matija Tomc (1899–1986): ŠKRJANČEK POJE (slovenska ljudska)
ZKOS/JSKD
Andreja Tomažič Hrvatin (1985): ENA PTIČKA PRILETELA (slovenska ljudska)
neizdano, noviteta, 1. izvedba
Pavle Merkù (1927–2014): ČARNI KUS I. (ljudska iz Rezije)
JSKD
Ambrož Čopi (1973): ŠČE WTIČACE SO SNUWALE (ljudska iz Rezije)
Astrum
Ambrož Čopi (1973): SE TIČICE LEPO POJO (ljudska iz Adlešičev v Beli krajini)
Astrum
Gorenjska:
Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj, zborovodja Erik Šmid
Tomaž Zevnik, klarinet
NAJ SE GODE IN PLEŠE, DA OGENJ SE KREŠE!
Sestava in obrazložitev sporeda: Erik Šmid
»Narod je kakor drevo. Če mu porežeš veje, bo spet ozelenelo in še živelo. Če pa mu izpodrežeš korenine, usahne,« je pred več kot 20 leti zapisala Zmaga Kumer. Ljudska pesem je po njenih besedah najstarejši del kulturne dediščine posameznega naroda in hkrati sestavni del današnje kulture, ker pomeni njene korenine. Kulturne korenine, zlasti tiste, ki jih predstavlja ljudska pesem, so ključnega pomena za preživetje in vitalnost naroda. Pesem in ples, kot najbolj starodavna izraza kulturne dediščine, v sebi nosita zgodbe in simboliko, ki povezujejo preteklost s sedanjostjo ter dajejo identiteto in pomen današnji kulturi. Tudi priredbe evropskih ljudskih pesmi in plesov v krogu, prepletene v tem programu, predstavljajo bogato ljudsko dediščino stare celine, vsaka od njih pa nosi v sebi zgodbo, prepleteno s simboliko in tradicijo. Od belokranjskih kresnic, ki ob poletnem solsticiju prinašajo blagoslov in voščijo obilne letine, prek finskih runskih pesmi, ki v ospredje postavljajo snubitvene skrivnosti, do hudomušnega švedskega plesa in niškega dionizičnega veseljačenja. Zato se prepustimo bogatemu izročilu naših prednikov in »naj se gode in pleše, da ogenj se kreše!« (iz Pesmi o čmrlju C. Golarja)
Damijan Močnik (1967): BELOKRANJSKI KRES (belokranjske ljudske)
Astrum
Veljo Tormis (1930–2017): RINGMÄNGULAUL (finska ljudska)
Fennica Gehrman
Otto Olsson (1879–1964): DOMAREDANSEN (švedska ljudska)
Gehrmans Musikförlag
Stephen Caldwell (1980): NIŠKA BANJA (srbska ljudska)
Notenova
