Nova Gorica, 17. – 19. maj 2019

ŽIRIJA

Mnenje žirije

Jure Ivanušič: Pozdravljam, da je bilo na festivalu veliko predstav s tematiko, ki nas danes neposredno zadevajo, to so migranti, nestrpnost, izgubljenost posameznika v sodobnem svetu. Predstave so tudi na zelo dobri ravni, dramaturško in režijsko drzne. Predvsem pa me veseli, da mladi ohranjajo romantiko teatra, da so predani kolektivni igri, da gledališče ustvarjajo v najbolj žlahtnem pomenu besede. Zdi se mi dobro, da se lotevajo stvari, ki so zahtevne za njihovo stopnjo razvoja tako v gledališkem kot osebnem smislu. Na ta način se ustvarjalno klešejo, rastejo in mojstrijo.

Mare Bulc: Na festivalu sem prvič in zame je presenetljivo, da je bilo veliko avtorskih projektov. Mnogi med njimi se ukvarjajo ali dotaknejo teme odnosa do tujcev oziroma strahu pred prišleki, pred drugačnostjo. Menim, da so Vizije izredno kakovosten festival. Vsaj ena ali dve predstavi sta povsem primerljivi s programi profesionalnih gledališč. Ko gledam te vrhunske mlade nastopajoče, si želim, da bi se odločili za profesionalno igralsko kariero. Vsekakor pa bi z veseljem delal z njimi kot režiser. 

Jernej Vene: Letos sem v žiriji festivala Vizije že drugič in ponovno me preseneča, koliko mladih je zainteresiranih za umetnost in koliko časa namenijo temu, da izpilijo svoje ustvarjalno delo. Kajti vidimo, da to počnejo s srcem, kar je v hitrem tempu, ki ga živimo, ko prejemamo z vseh strani preveč impulzov, res treba pohvaliti. Štiri glasbene skupine, ki smo jih slišali, so bile stilno zelo različne, od retro do modernih žanrov. Ker gre za rock vizije, morajo seveda kitare grmeti, a pri tem tudi ohraniti melodiko. Glasba je matematika in fizika, kar zadeva tempo, ritem in višino tona, vse ostalo pride z občinstvom, katerega del smo tudi člani žirije. Kar pa zadeva besedila skladb, so avtorji zaskrbljeni nad tem, kar se dogaja; skrbi jih za planet. In ker jih skrbi za planet, jih skrbi tudi zase. To pa je edina pravilna pot, ki obstaja. 

Člani žirije

Jure Ivanušič, predsednik žirije

Jure Ivanušič je igralec, glasbenik, sklada - telj, šansonjer, režiser, voditelj zabavnih od - daj in prireditev ter scenarist, znan po svojih gledaliških, televizijskih in filmskih nastopih. Študiral je klavir na Visoki šoli za glasbo v Gradcu in dramsko igro na AGRFT v Ljublja - ni, kjer je leta 2001 tudi diplomiral. V sezoni 1995-1996 je bil član igralskega ansambla v SLG Celje, od 1996 – 2003 pa v SNG Maribor. Ustvaril je preko 80 gledaliških, filmskih in TV vlog, podpisal skoraj 20 dramskih teks - tov in scenarijev ter 15 režij. Kot koncertni pianist je izvajal koncerte z orkestrom Mari - borske filharmonije. Z Vanesso Redgrave je nastopil na UNICEF koncertih po Evropi, od leta 1992 koncertira z Radetom Šerbedžijo po Evropi in svetu. Znan je tudi po svojem t. i. hitrostnem recitiranju oz. petju obse - žnih besedil v zelo kratkem času. Za svoje delo je prejel Borštnikovo nagrado, Ježkovo nagrado, nagrado ZDUSa, Vikendov gong popularnosti ter nagrado za Najkulturni - ka mesta Maribor po izboru novinarjev in Mariborčanov. Je večkratni nagrajenec Festivala Šansona (2001, 2005) in Slovenske Popevke (2003, 2013).

Mare Bulc

Mare Bulc je diplomiral iz komunikologije na FDV in iz gledališke in radijske režije na AGRFT. Ustvarja tudi kot igralec, pisec dram in dramatizacij ter intermedijski umetnik. Njegovo delo je bilo predstavlje - no doma ter po Evropi in ZDA. Sedem let je bil direktor in umetniški vodja zavoda za sodobno umetnost No History (2003 - 2010) in tri leta umetniški vodja Gledališča Glej (2010/11 - 2012/13). Umetniško pot je začel v vrhniškem Dej - mo stisnt teatru (1993), kjer je bil sprva igralec in nato eden od režiserjev. Leta 2001 je prejel zlato Linhartovo značko za opus predstav, ki jih je ustvaril v Dejmo stisnt teatru. Za svoj štiriletni projekt No History / Know History, ki je obsegal osem povezanih predstav in performansov in se je zaključil z Zadnjo egoistično predstavo, je bil leta 2006 nagrajen z nagrado zlata ptica. Zanj so značilni avtorski in intermedijski projekti, raziskuje pa tudi lutkovni medij. Leta 2017 je na Bienalu lutkovnih ustvarjal - cev za predstavo Kaj pa če ... prejel nagrado za najboljšo režijo. V dvajsetih letih je pod - pisal preko 40 režij v nacionalnih, izveninstitucionalnih in ljubiteljskih gledališčih po Sloveniji.

Jernej Vene

Beatlese je vzel za svoje pri dveh letih, ploščo A collection of Beatles Oldies pa je dobesedno razžrla gramofonska igla. Po starših ima dobre glasbene gene, ki jih je s pridom uporabil pri petju, tudi v Mladinskem zboru RTV Ljubljana. V glasbeni šoli je igral blokflavto in violino, mladostna vznesenost pa je narekovala preskok na kitaro, kjer je še vedno samouk in bo najbrž do konca, čeprav se kdaj česa nauči s spleta ali še raje na koncertu. Splet okoliščin ga je pripeljal do poznanstev z različnimi glasbeniki, kar je konec osemdesetih let privedlo do avdicije na takratnem Radiu Glas Ljubljane, kjer je bil sprva tri leta honorarec, nato pa redni član kolektiva. Šteje si v čast, da sta bil njegovi mentorici za govor Ana Mlakar in Ajda Kalan. Govoriti o glasbi je eno, pisati pa drugo. Na srečo je imel v gimnaziji odlično profesorico slovenščine, ki ga je veliko naučila. Tako je lahko vsaj približno kompetentno iz glave na papir in v eter spravil opažanja in zaznave ob poslušanju plošč domačih in tujih glasbenikov. Oddaj o glasbi se je nabralo zares veliko, na RGL-u je sestavljal lestvico najbolj predvajanih skladb, poročal s koncertov, vodil popoldanski, večerni in nočni program ter dejavno spremljal dogajanje na glasbeni sceni. Zadnjih dvajset let je glasbeni urednik na Valu 202, obdan z ekipo iskrivih sodelavcev, ki skrbijo za to, da mu še nobeno jutro ni bilo treba reči: »Danes se mi ne da v službo!« V oddaji Na sceni, kjer predstavlja nove projekte domačih glasbenikov, je do sedaj gostil preko devetsto novitet, tuje pa predstavlja v oddaji Top albumov. Sestavlja glasbo za dnevni progam, pomaga pri organizaciji koncertov v sklopu Vala 202 (Dan 202, Obletnice oddaje Štos Dragana Buliča), bil je član žirij za projekt Imamo dobro glasbo! ter za festivale EMA, Slovenska popevka, Fens ter Melodije morja in sonca. Pisal je za Slovenske novice ter revije Grom, Hi–Fi journal in Dr. Musik. V veliko veselje mu je tudi opravljanje intervjujev s tujimi glasbeniki. V največje zadovoljstvo pa mu je, poleg službe, ki je na veliko srečo tudi hobi, uživanje ob v živo izvedeni glasbi. Kvalitetne glasbe je toliko, da je ne bo mogel preposlušati do konca življenja.