Na Vizijah bomo razglasili pet finalistov in vizionarja za letošnji finale festivala Urška, ki bo potekal 16. oktobra 2026, v Slovenj Gradcu. Finaliste bo izbrala pesnica, esejistka, zvočna umetnica in sociologinja, dr. Nina Dragičević, prejemnica Arsove lastovke za najboljšo kratko zgodbo v letu 2025, z  delom Nemogoče (Beletrina) je letos nominirana za Cankarjevo nagrado in za nagrado kritiško sito 2026. Razglasitvi bosta maja letos.

Literarnega vizionarja bo izbrala uršljanka 2025, pesnica Alja Pušič, oktobra 2026 bo pri JSKD (ur. Ana Pepelnik) izšel njen pesniški prvenec. Prejela je tudi nagrade mlado pero 2025, rdeča nit 2024, naj pesem 2021 in druge. Njeno delo je objavljeno v Rukopisih 44 in 48, v večih državnih literarnih revijah in zbornikih.

  Nominirani avtorji in avtorice:

Neža Cerinšek   

(Šentjernej, 2000)
Je študentka na Oddelku za slovenistiko FF UL in študijskega programa Oblike govora na AGRFT. Sodeluje na literarnih natečajih, nazadnje je bila njena pesem izbrana za zmagovalno na 11. Literarnem natečaju Spirala, in je članica komisije Natečaja za najboljše ljubezensko pismo med mladimi v Republiki Sloveniji. Moderira kulturne prireditve in se občasno preizkuša na odrih slamovske poezije. Kadar ne piše ali riše živali s človeškimi imeni in dvodimenzionalnimi obrazi, ki izrekajo v šentjernejščini slišane (ne)smisle, fotografira drevo na robu babičine hiše. O njem bo najbrž enkrat še nekaj napisala. 

Anej Jager Kladušek

(Žalec, 2006)
Je študent filozofije. Svoje slogoslovje je začel z večjo vnemo razvijati v srednji šoli pod okriljem mentorice Vlaste Leban. Z njo se je prijavil na Bennington College Young Writers literarni razpis, s prof. Bojano Vrbnjak pa na raznolike literarne natečaje, med drugim Mlade besede. Je prejemnik posebnega priznanja režije za poezijo na Rdeči niti 2026. Najvišje vrednoti podvige v pisanju, ki stopajo po tankem ledu, so nestalni in verolomni in zato primorani v toliko večjo premišljenost, s čimer zaradi umetelnosti pisca_ke in odprtomiselnosti bralca_ke širijo razsežnosti zapisanega, kar bi moral biti smoter fikcijske literature (še posebej slovenske). Najbolj se mu gabi rigorozno esejsko strukturiranje in pisanje.

Pia Jovanovič 

(Novo mesto, 2008)
OSEBA: nezanesljivi pripovedovalec. POGLAVJE: Attack of the Great Deadline oz. IB Gimnazija Novo mesto. UNLOCKED ACHIEVEMETS: Pisanje in režiranje avtorske predstave Abscizija, Urška 2025 (top 5 warrios); Haikuji; AGRFT: Najboljša refleksija gledališke uprizoritve ali dramskega besedila 2026;  Slavistično društvo DBK; Župančičeva frulica; Rast; Mentor. MISSION: aurar – vloga, ki kazalce ur mimobežnikov obrača v naključno pozicijo, dokler vsak pojav ure v istem trenutku ne kaže drugačnih izidov in se ni več moč zanašati na ozkogledno oštevilčenost prihajajočega. Dokler se stvari ne zgodijo zaradi občutka, ki preseže intuicijo ali logično obrazložitev; prerastejo v sobivanje usklajenosti etra.  TOOLS: gledališče, matcha, blodnje, Murakami, Möderndorfer, Salinger, rdeča, svinčnikmaxxing,  klobuki, besedotvorje in besedokovstvo.

Mirjam Jurša

(Maribor, 2006)
S svojo pisateljsko potjo je začela že v osnovni šoli, za njen razvoj na literarnem področju je bilo posebej pomembno obdobje udejstvovanja na literarnem krožku na Gimnaziji Bežigrad pod mentorstvom pesnice Maje Miloševič Čustić. Piše predvsem prozo, delno pa se je na svoji srednji šoli ukvarjala tudi s pisanjem dram in režijo dramskih predstav, prav tako pa je  v preteklosti tri leta urejala šolsko literarno revijo. S svojimi deli se priložnostno prijavlja na literarne natečaje. Trenutno je študentka filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zanima se predvsem za fenomenologijo in filozofijo uma, ki ju je zaradi njunih specifik mogoče vtkati tudi v njeno literarno ustvarjanje.

Neža Kokol   

(Ljubljana, 1998)
Neža deluje na presečišču arhitekture, likovne umetnosti, filma in literature. Diplomirala je iz konceptualne umetnosti v Amsterdamu, študij pa nadaljevala na področju založništva na Irskem, kjer je za magistrsko nalogo prejela nagrado Tony Farmar. V svoji praksi se rada podaja v globokomorske razsežnosti eksistencializma ter s pomočjo raziskovanja, sanjarjenja, (samo)analize in ironije raziskuje magični absurd vsakdana. Obenem s prepletom vizualnega in besedilnega odpira prostor za razmislek o razmerjih med prostorom, podobami in pripovedjo. Kot kritičarka in esejistka sodeluje z več spletnimi portali in revijami, kot oseba pa se v zadnjem času vse izraziteje nagiba k načelom radikalne prijaznosti.

Marcel Loboda     

(Domžale, 1999)
Je študent računalništva in informatike na UL FRI ter nadobudni pesnik. Srednjo šolo je končal v Ljubljani na Vegovi, nekdanji Realki, ki velja za zibelko številnih slovenskih kulturnikov. Svoja dela je prvič objavil v šolskem časopisu Vegovc in objavil svoj prvi haiku v reviji Filozofske fakultete v Ljubljani Acta Linguistica Asiatica. Kadar ne ustvarja z besedo ali kodo, se posveča plezanju in (analogni) fotografiji.

Ema Medved

(Škocjan, 2006)
Je maturantka Gimnazije Novo mesto, trenutno pa študira online digitalni marketing. Naslednje leto bo postala brucka – ali dramske igre na AGRFT-ju ali pa slovenistike in južnoslovanskih jezikov. Kar ji bo vesolje namenilo. Prepričana je, da bo njeno delo v prihodnosti povezano z odrom, saj ji ta pomeni toliko kot kava. Brez njega (in tudi brez kave) ne funkcionira pravilno. Piše in vodi prireditve, tu in tam igra v kakšni predstavi, maksimo pa ji predstavlja pisanje pesmi oziroma, po njeno, beleženje sveta. Ker meni, da pisanje pesmi nekako portretira čustva pesnika in bralcu da vedeti, da ni sam v drugače tabuizirani in stigmatizirani temi, objavlja svoje pesmi v Stezicah, Rasti in Mentorju. Leta 2024 je bila finalistka Urške, leta 2022 je dobila Župančičev rog za najboljšo pripovedovalko ter nekaj let prej za najboljšo deklamatorko.

Brina Mohar 

(Kranj, 2004)
Pisati je začela v osnovni šoli, kjer jo je spodbujala učiteljica Simona Merljak, ter nadaljevala na Gimnaziji Kranj pod okriljem prof. Bernarde Lenaršič in prof. Ane Žunič. Na Cankarjevih tekmovanjih je osvojila štiri zlata in eno srebrno priznanje. Njene pesmi so bile objavljene v Gorenjskem glasu, reviji Sejalec, zborniku ob Jenkovih dnevih v letih 2022-2024 in v zbornikih Gimnazije Kranj v šolskih letih 2020/21-2023/4. V okviru izbora zbornika Aritmija (2023/24) kot enega od dveh najboljših srednješolskih zbornikov je prejela pohvalo revije Mentor. Sodelovala je na natečajih Župančičeva frulica, Urška in Mala Veronika. Je študentka drugega letnika anglistike in hispanistike na FF UL. V prostem času rada peče.

Eva Plešec    

(Ljubljana, 2000)
Eva Plešec je študentka medijskih komunikacij na Univerzi v Mariboru, ki piše že od osnovnošolskih let – čeprav je to njen prvi poskus deljenja svojih literarnih besedil z javnostjo. V svojem pisanju raziskuje človeške odnose, bežnost vsakdanjih trenutkov in notranji svet posameznika. Piše poezijo in krajšo prozo, navdih pa išče v osebnih izkušnjah, opazovanju ljudi in pogovorih s prijatelji in znanci. Poleg literature jo zanimajo film, fotografija in popularna kultura. V prostem času rada raziskuje nove kraje, kulture in umetniška dela. Najraje se umiri v naravi, z druženjem s prijatelji, z živalmi ali s slušalkami v ušesih.
Literaturo razume kot prostor ranljivosti in poskusa razumevanja sebe in drugih.

Enja Podboj 

(Mirna, 2007)
Enja Podboj je mlada pesnica in dijakinja Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Že odkar pomni, se, če je le možno, obkroža z umetnostjo v najrazličnejših oblikah-od pisanja poezije in kratke proze, fotografiranja, risanja, pa do solo petja, igranja klavirja in kitare. Je tudi velika bralka in navdušenka nad sociologijo. Svojo prvo pesem z naslovom Gnila podgana je napisala, ko se je v prvem razredu osnovne šole dolgočasila v podaljšanem bivanju. Sledila ji je pesem z naslovom Presneta golazen, za katero pa so prišle še neštete druge, s časom tudi resnejše pesmi. Sama kdaj razmišlja, da sta poezija in glasba edini resnični stalnici njenega življenja. S to gotovitvijo je kar zadovoljna.

Matija Podbreznik   

(Laško, 1999)
Je skoraj magistrski študent multimedije v Ljubljani. Redno hodi na pesniške delavnice in bere na dogodkih kot so Mlade rime in Ignor, bral pa je tudi na Obalnih rimah. Udeležuje se natečajev, njegove pesmi pa najdete v reviji Mentor, zborniku Obalnih rim, zborniku Ne boš kupil predpražnika, Malem zborniku Kamniškega krožka, zborniku Rukopisi, na grafitu v Mariboru in najbrž še kje. leta 2025 in 2026 je postal finalist natečaja Ali govoriš emojščino in 2025 tudi zmagovalec Večera slabe poezije. Konec marca 2026 je izšel njegov pesniški prvenec z naslovom Metka u glavo (Črna skrinjica).

Amadeja Rek

(Maribor, 2003)
Amadeja študira medicino, v prostih trenutkih pa se zateka k poeziji. V pisanje se je bolj poglobila na literarni delavnici II. gimnazije Maribor pod mentorstvom Nine Medved. Njene pesmi so bile že večkrat nagrajene – je zlata olimpijka Pesniške olimpijade 2024,finalistka Festivala mlade literature Urška 2025, finalistka natečaja Ali govoriš emojščino? 2025 inzmagovalka natečaja Rdeča nit 2026. Objavljene so tudi v literarnih revijah (Mentor) in antologijah (Ne boš kupil predpražnika, Pred novimi ozemlji stati nekoliko radoveden), z umetnico Lano Pastirk pa je povezovanje umetniških jezikov raziskovala s pesniško-kiparsko razstavo Koliko jezikov sem zmožna govoriti, ko mi odrežeš jezik? (2025).

Ana Vida Resnik 

(Medvode, 2003)
Je triindvajsetletna ljubiteljska pesnica, glasbenica in aktivistka na področju nevrodivergence in lgbt skupnosti. V prostem času fotografira, liči, piše recenzije in vodi projekt Via Pozitiva pod okriljem društva Aspi, ter verjame da inspiracijo vedno najde na dnu kozarca kave.

Ana Jana Špiletič    

(Koper, 2000)
Ana je diplomirana komparativistka in filozofinja, kmalu pa bo postala tudi magistra zakonskih in družinskih ved. Leta 2025 je na natečaju Rdeča nit prejela prvo nagrado za kratko zgodbo. Istega leta je bila sprejeta tudi na delavnico pisanja ljubezenskega romana pri Cankarjevi založbi. 
Njena kratka zgodba Rebeka je bila objavljena na spletnem portalu LUD Literatura.

Ines Tobias   

(Maribor, 2003)
Leta 2022 se je s svojo poezijo uvrstila v finale Festivala mlade literature Urška. Njene pesmi so bile istega leta objavljene v reviji Mentor, v zborniku II. gimnazije Maribor in v zborniku nagrajenih haikujev v nemščini Gimnazije Vič. Zadnja leta se intenzivneje posveča snovanju in pisanju romana.
Ukvarja se tudi z esejistiko, letos je bila nominirana za nagrado za najboljši esej revije Sodobnost.
Veseli jo petje, operno in novejše zvrsti, nekaj svojih pesmi je uglasbila. Kot študentka magistrskega programa Primerjalno slovansko jezikoslovje in Rusistika raziskuje izvor narečnih poimenovanj rastlin.
Govori sedem jezikov, uči se še dveh.

Aljoša Toplak     

(Markovci, 1996)
Aljoša je filozof, potopisec, video esejist in filmar. Je že trikratni finalist festivala mlade literature Urška ter zlati olimpijec Pesniške Olimpijade 2022. Deluje kot urednik potopisne rubrike v reviji Mentor ter izvajalec literarno-potopisnih delavnic pri JSKD, v preteklosti pa je deloval kot urednik v študentski literarni reviji Novi zvon ter reviji za žanrsko literaturo Supernova. Letos je v žiriji natečaja MKL za najboljšo kratko zgodbo. Je tudi doktorski študent filozofije na Univerzi v Ljubljani in na portalu Youtube vodi odmeven kanal o filozofiji življenja. Prav tako je so-ustanovitelj spletnega portala Znanstvena fantastika in podkasta Mnogo hrupa za nič. Za svoje kratke filme je bil nagrajen doma in v tujini.

Maja Valič    

(Ajdovščina, 2002)
Maja je študentka delovne terapije zdravstveni fakulteti in rada dela z ljudmi. Odkar se spomni, uporablja pisanje in ustvarjanje kot terapevtsko sredstvo zase in za druge, pa tudi nekaj kar vedno nosi v sebi. Pisanje je zanjo poseben način opazovanja notranjega in zunanjega sveta ter beleženja občutkov, ki jih pogovori ne morejo izraziti. Svoja besedila objavlja na portalu pesem.si, občasno sodeluje na natečajih in svoje pesmi javno prebira na različnih dogodkih ter njenim bližnjim. Njene pesmi pogosto izhajajo iz podob vsakdanjosti, prostorov in telesa ter ustvarjajo atmosfero rahle odtujenosti in ranljivosti. V sklopu izobraževanj in študija čas preživlja v tujih krajih ter s kamero išče dom, inspiracijo in kompozicijo v kaosu sveta.

Lara Višnjevec  

(Koper, 2005)
Lara Višnjevec študira primerjalno književnost in slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kar se da nasmejano in pogosto majceno kaotično, se spopada z življenjem, ki ga barva s koncerti, srečanji s prijatelji, gledališčem, nastavljanjem soncu, spoznavanjem ostalih umetniških dušic in dobrimi knjigami ali filmi. Leta 2024 je bila nominirana za Malo Veroniko, poleg tega pa se že tri leta zapored udeležuje Pesniške olimpijade in Festivala mlade literature Urška. Eno njeno pesem lahko preberete v antologiji Ne boš kupil predpražnika, dve v zborniku Slani verzi, za še kakšno pesem več pa jo lahko občasno ujamete na literarnih branjih v Ljubljani in na obali.

Urška  Volčič

(Kočevje, 2005)
Urška je stara 20 let. Prihaja iz Oplotnice in piše poezijo. Lahko rečemo, da jo je poezija našla, ne Urška poezije. Pisati je začela pred približno šestimi meseci, po naključju, v enem izmed težjih obdobij svojega življenja, ob dveh ženskah, ki sta jo navdihnili. V izbor za natečaj je poslala svoje prve pesmi, do danes pa jih je nastalo že kar lepo število. Pesmi še ni objavljala, si pa to želi v prihodnosti. Njene  pesmi so zelo intimne, saj piše o odnosih, težki preteklosti in duševnih stiskah, največkrat skozi telesne podobe, včasih pa jo navdihne tudi narava.