NAGOVOR PREDSEDNIKA ŽIRIJE

Drage pevke, dragi pevci, spoštovane kolegice dirigentke in kolegi dirigenti, spoštovani gostje in ljubitelji zborovske glasbe!

Spet je Handl Gallusova Musica noster amor zadonela v mariborski Unionski dvorani, tokrat kar pred šestimi koncerti in še posebej nestrpno pričakovano še sedmič, pred podelitvijo nagrad in priznanj.

Lahko rečem, da zelo dobro poznam občutke vseh vas, ki sedite v dvorani in nestrpno čakate, da zaslišite ime svojega zbora in ste povabljeni na oder, saj sem velikokrat prav tako nestrpno čakal v dvorani, prvič že pred skoraj dvajsetimi leti.  

Danes pa prvič stojim pred vami kot predsednik žirije in čutim veliko odgovornost, ki mi je bila naložena, predvsem pa spoštovanje do vašega dela in energije, ki ste jo vložili v pripravo na tekmovanje in v nastope na tem zahtevnem tekmovalnem odru. Drage kolegice in kolegi, upam, da se zavedate, kako veliko poslanstvo opravljate, ko se skupaj s svojimi pevci vsak teden srečujete na vajah in odkrivate čudoviti svet glasbe, ko skušate priti do sredice skladateljeve izpovedi in jo potem na koncertih posredovati poslušalcem. Prav to je smisel našega poslanstva, hoditi po tej poti in nositi v sebi cilj stremljenja h glasbeni popolnosti, če parafraziram misel alpinista Nejca Zaplotnika, ki je prav na današnji dan pred triintridesetimi leti za vedno ostal pod Manaslujem.

Tekmovanje torej nikakor ne more biti cilj, ampak le postanek na tem potovanju, ko se v prvi vrsti soočimo sami s sabo in predstavimo svojo trenutno glasbeno in umetniško kondicijo - ne samo in predvsem tekmovalni žiriji, temveč tudi strokovni javnosti in številni publiki, ki je brez izjeme na vseh koncertih napolnila to dvorano. Ta dva dneva sta bila praznik zborovskega petja v najžlahtnejšem pomenu besede.

Programi so bili zelo raznoliki, slišali smo veliko dobre glasbe, veseli nas nastajanje novih del, vendar bi bil v nekaterih primerih potreben razmislek, ali je noviteta res dovolj tehtna, da sodi na tekmovalni oder. Za resno primerjavo z evropsko, da ne rečem svetovno vrhunskostjo, bo potrebno večkrat posegati po temeljnih delih preteklosti, predvsem romantike, pa tudi sodobnosti, tako slovenske kot tuje. Hoditi po uhojenih poteh, izbirati glasbo, ki mi je blizu in nastaja v moji bližini, je vsekakor nujno potrebno in hvalevredno, vendar je še bolj potreben in nujen razgled po ključnih repertoarnih stalnicah vseh glasbenih obdobij, tako v slovenski kot tuji zborovski literaturi. Drugače prehitro postanemo samozadostni in zadovoljni s svetom, v katerem se gibljemo in ga dobro poznamo.
Občudovali smo disciplino pevcev, kako pozorno sledijo svojim dirigentom, a zdelo se je, da je pogosto manjkal kanček spontanosti, tisti iskrive muzikalnosti, ki se lahko zgodi le na odru, ko stopimo še korak dlje in globlje, ko se pevci na odru res povežejo v eno izvajalsko telo, si temeljito prisluhnejo med sabo, uravnavajo intonacijo, zadihajo kot eno z dirigentom in s prepričljivim izžarevanjem nagovorijo nas, poslušalce.

Upam, da vam bodo ocene in mnenja žirije v pomoč, ko boste tudi sami po temeljitem razmisleku realno in objektivno ocenili svoj nastop na tekmovanju in sprejemali odločitve o delu z vašimi zbori v prihodnosti.

Iskreno se zahvaljujem kolegici in kolegom žirantom za res uspešno sodelovanje, zanimive in iskrive pogovore.

Zahvala in pohvala organizatorjem, Miheli Jagodic in Matiji Varlu ter vsej njuni ekipi,  ki so poskrbeli, da je vse teklo kot po maslu.

Iskreno čestitam prav vsem zborom. Vsi ste se zelo skrbno pripravili za nastop na tekmovanju, prav v skladu z našim geslom: Musica noster amor – komaj čakam, da jo spet zaslišim čez dve leti, ko bom zagotovo spet tukaj, na tem prazniku zborovske glasbe, v kakršni koli vlogi že.  

Damijan Močnik