GORENJSKA      
Škofja Loka, Sokolski dom Škofja Loka
27. novembra, ob 18. uri

Me PZ Musica viva Kranj – Primskovo
Zborovodja: Jan Gorjanc

Plesna pomlad
Avtor sestave sporeda: Jan Gorjanc
Avtor obrazložitve sporeda: Jan Gorjanc

Hugo Alfvén (1872): OCH JUNGFRUN HON GÅR I RINGEN (švedska ljudska)
Gerhmans Musikförlag

Ivan Marković (1983): FATIŠE KOLO (srbska ljudska)
neznano

Jakob Jež (1928): IGRAJ KOLCE (belokranjska ljudska)
Astrum

Ubald Vrabec (1905–1992): POLKA JE UKAZANA (slovenska ljudska)
ZKOS/JSKD

Obrazložitev teme in izbora skladb
V naš Sozvočni koncert smo združili štiri plesne skladbe, vse nastale po ljudskih napevih, ki se poigravajo z ljubezensko pomladansko tematiko. Kljub skupni rdeči niti pa so si v določenih pogledih izjemno različne.
Dva plesa prihajata iz domačih krajev, a sta si kljub temu zelo različna, saj predstavljata kulturno dediščino severnega in južnega dela države. Vrabčeva Polka ima šaljivo in hudomušno besedilo, skladba pa organsko raste iz živahnega ljudskega napeva. Mestoma nas presenetijo bogate polifonije, ki skladbi dajejo umetelen pridih. Jakob Jež nam belokranjsko kolo predstavi v zelo jasno strukturirani in veliko bolj vertikalno zastavljeni skladbi Igraj kolce, ki je v tem pogledu bliže ljudskemu izvirniku kot Polka. Iz geografsko in muzikalno bolj oddaljene, a jezikovno še vedno precej domače Srbije prihaja Fatiše kolo, v katerem fantje nagovarjajo dekleta, naj zaplešejo kolo okrog vodnjaka. Mešani ritmi in specifična melodika skladbo dokaj oddaljijo od našega, belokranjskega kola. Četrti ples je ravno tako kolo, a prihaja iz geografsko bolj oddaljene Švedske, izpod peresa Huga Alfvena. Tudi njegovo tematsko gradivo je ljudskega izvora, skladba pa je zgrajena iz jasnih sklopov, v katerih pa skladatelj na harmonsko razgibane in polifono inovativne načine obdeluje plesno melodijo. Kljub geografski razdalji se zdi to kolo zvočno bliže našemu kot pa srbsko.
S štirimi, žanrsko enakimi, v glasbeni skladnji pa precej različnimi pesmimi smo želeli prikazati pestrost zborovske pesmi znotraj plesnih ritmov.

Komorni pevski zbor Mysterium
Zborovodja: Lovro Frelih
Klavir: Katarina Lotrič, violončelo: Barbara Nagode, tolkala: Enej Nik Juran,
Solista: Jerneja Knific Gros in Dominik Zupan

Skrivnostna noč
Avtor sestave sporeda: Lovro Frelih
Avtor obrazložitve sporeda: Lovro Frelih

Anthony Bernarducci (1983): EVENING GALE

• 1. Night Song (Carl Sandburg)
• 2. Acquainted with the Night (Rober Frost)
• 3. The Sundown Sea (Joaquin Miller)

GIA Publications

Obrazložitev teme in izbora skladb
Dan ima oči, noč ima ušesa – pravi pregovor. Skrivnostnost noči je že od nekdaj vir navdiha za mnoge umetnike – slikarje, pesnike, pisatelje in tudi skladatelje. Noč je zanimiva in hkrati strašljiva, saj nam odpovedo nekateri čuti, medtem ko drugi prevzamejo bolj intenzivno vlogo. Ko ne vidimo ničesar, se zanašamo na sluh, ki nam izostri marsikatero slutnjo. Prav ta izostrenost poskrbi za prebujajočo se domišljijo, ki nam ne da miru. V vsakem izmed nas se naseli ustvarjalni nemir in vsakdo ga lahko izrazi po svoje. Ker ima noč ušesa, pa je toliko bolj zanimiva za nas glasbenike in skladatelje ter njihovo ustvarjanje. Tako je noč navdihnila tudi ameriškega skladatelja Anthonyja Bernarduccija, ki je občutenje noči strnil v tri stavke. Ti nam slikovito opisujejo nočno dogajanje: galebe ob sončnem zahodu, ptičje petje, žuborenje voda, samoto polne lune, nočni vrvež mestnih luči, globoko vetrovno morje, črno kakor noč.

KMoPZ Davorina Jenka Cerklje, Cerklje na Gorenjskem
Zborovodkinja: Neža Križnar Ristič

IZGUBLJENI CVET – zgodbe o izgubljeni ljubezni
Avtorica sestave sporeda: Neža Križnar Ristič
Avtorica obrazložitve sporeda: Neža Križnar Ristič

Janez Močnik, zapis (1936–2016): SINOČI JE PELA (slovenska ljudska)
JSKD

Anton Schwab (1868–1938): OJ DEKLE, KAJ TAK ŽALOSTNO (slovenska ljudska)
Prosvetni servis

Fran Korun (1868–1935): POTRKALI NA OKNO (Vida Jeraj)
Glasbena matica

Anton Foerster (1837–1926): NJEGA NI (Simon Gregorčič)
Glasbena matica

Hrabroslav Volarič (1863–1895): ROŽICA ROŽIC (neznani avtor)
JSKD/IDSS

Hrabroslav Volarič (1863–1895): IZGUBLJENI CVET (Simon Gregorčič)
JSKD/IDSS

Obrazložitev teme in izbora skladb
V številnih pesmih dekle svojemu izbrancu podari cvet. Ta je podoba njene ljubezni in devištva. Če je cvet podarjen pravemu, vzbrsti in nikoli ne ovene. Včasih pa se zgodi, da dekle podarjeni cvet izgubi. Kakšna zgodba se skriva za rosnimi očmi dekleta, ki objokuje izgubljeni cvet? Je ovenel zaradi njene lastne prevzetnosti? Je fant nepričakovano odšel? So bile fantove zapeljive besede neiskrene? Je fant dekle zapeljeval le zato, da bi ji odvzel devištvo? Cvet prve ljubezni je izgubljen in noben več ne bo enako dišeč. A novi cvet ponovno vzklije in morda iz njega vzcveti tista prava ljubezen, ki nikoli ne ovene.

Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj
Zborovodja: Erik Šmid

NITI ŽIVLJENJA V PESMIH RUDOLFA MAISTRA
Avtor sestave sporeda: Erik Šmid
Avtor obrazložitve sporeda: Erik Šmid

Aldo Kumar (1954): Kazaška (Rudolf Maister)
neizdano

Aldo Kumar (1954): Polnoč (Rudolf Maister)
neizdano

Aldo Kumar (1954): Še zadnji zvon (Rudolf Maister)
neizdano

Obrazložitev teme in izbora skladb
Ljudje smo duhovna bitja, bitja čustev. Ta nas motivirajo, dramijo, spodbujajo, napolnjujejo, prevzemajo, včasih tudi onemogočajo. Tri pesmi Rudolfa Maistra, pomembnega slovenskega pesnika, generala, domoljuba in borca za severno mejo, ki jih je skladatelj Aldo Kumar izbral za uglasbitev, izpostavljajo motive hrepenenja, slovesa in človekove minljivosti, razočaranja in ljubezni. Ljubezen, o kateri poje lirski subjekt, prežema krhkost človekovega obstoja ter zavedanje minljivosti. V prvem delu Kumarjevega triptiha (Kazaška) pesnik v dvogovoru med zaljubljencema izpostavlja slutnjo smrti, v drugem (Polnoč) ta motiv konkretizira, v zadnjem (Še zadnji zvon) pa smrt in bridki konec predstavi kot neizogibno slehernikovo usodo. Skladatelj Aldo Kumar je s svojim značilnim glasbenim jezikom podčrtal ekspresivnost Maistrovih besed, ki so neprizanesljive in razmišljajo o temi minljivosti in smrti. »Daj, udari v plat še zadnjikrat čez našo vas tako močno, da bron ti poči za slovo in pojdeš – mrtev smrt sejat.« (R. Maister).

Regijskih koncertov se bo udeležilo 30 zborov, ki dosegajo najmanj regijski kvalitetni nivo in bodo predstavili zanimivo oblikovane nastope. S Sozvočenji želimo zbore spodbujati k bolj premišljeni sestavi zanimivih, žanrsko raznovrstnih in manj prepetih sporedov.

Izbrani predstavniki vseh regij bodo nastopili na sklepnem koncertu, ki bo 10. decembra 2022 v Slovenski filharmoniji. Posvečen bo posvečenega obeležitvi svetovnega dneva zborovskega petja, ki se ga z raznimi zborovskimi prireditvami praznuje že od leta 1990 po vsem svetu. Osnovni namen dneva zborovskega petja je poudarjati, da v glasbi ne iščemo le oblikovne popolnosti in poustvarjalne lepote, temveč z združenimi močmi slavimo solidarnost, mir in razumevanje.