ZKOS/JSKD
Obrazložitev teme in izbora skladb
Rojstvo deteta Jezusa je bilo tako izjemno, da je zaznamovalo ves svet – zapisalo se je v praznike, navade, običaje, verovanja in glasbo. Zakladnica glasbene dediščine je polna skladb, ki (ne)posredno opisujejo Jezusovo rojstvo in z njim povezane svetopisemske dogodke. To so pesmi, ki v svojo obredno vlogo vstopijo le enkrat na leto in v svojem bistvu pomagajo doživeti praznično sporočilo. Zadnji dnevi leta se vedno zdijo pomembnejši, skrivnostnejši. Nemara je tudi pesem, ki je potovala od hiše do hiše, pomagala ljudstvu prebroditi temo zimskih noči.
Ubald Vrabec, primorski skladatelj, je slovenski glasbeni prostor dopolnil s široko paleto sakralnih in posvetnih skladb. Letos se spominjamo 30. obletnice njegove smrti. Med drugim nam je zapustil številne priredbe božičnih ljudskih pesmi, ki v sebi združujejo ljudsko preprostost besedila in melodije, hkrati pa besedilo tesno povezujejo z glasbeno idejo.
V našem izboru Vrabčevih priredb božičnih ljudskih in kolednic so naslednje pesmi: Svitej se, svitej, ki napoveduje božično skrivnost, skladbi Vstan' Jurca in Nikar ne dremajte pozivata pastirje, naj ne spijo in gredo pogledat, kaj se godi v Betlehemu, vsem znano svetopisemsko zgodbo o potovanju Jožefa in Marije iz Nazareta v Betlehem opisuje skladba Jožef, prileten mož, zbor pa bo izbor sklenil z novoletno kolednico Možem za nov' let talamo in trikraljevsko Iz Jutrove dežele.
Vokalna skupina Evridike, Ljutomer
Zborovodkinja Romana Rek
Klavir: Ambrož Rot, električna kitara: Domen Gnezda
Povezovalka: Neja Štampar
NOSTALGIJA ZA 50-IMI
Avtorica sestave sporeda: Romana Rek
Avtorici obrazložitve sporeda: Romana Rek, Neja Štampar
Julius Dixon (1913–2004), Beverly Ross (1934–2022): LOLLIPOP (Julius Dixon, Beverly Ross)
ScheetMusic.Direct.com
Pat Ballard (1899–1960)/Bertha Bradley (1899–1960): MR. SANDMAN (Pat Ballard)
George Gershwin (1898–1937)/Kirby Shaw (1942): LOVE IS HERE TO STAY (Ira Gerschwin)
ScheetMusic.Direct.com
Borut Lesjak (1931–1995)/Nada Žgur (1952): NE ČAKAJ NA MAJ (Frane Milčinski Ježek)
neizdano
Jule Styne (1953)/Mark Hayes (1905–1994): DIAMONDS ARE THE GIRL'S BEST FRIENDS (Leo Robin)
Music Sales Corporation
Obrazložitev teme in izbora skladb
NOSTALGIJA ZA 50-TIMI
Predstavitev teme
Poslušalke in poslušalce želimo za nekaj trenutkov prestaviti v čas pred 70 leti, v obdobje jazza, soula in bluesa, čas, ko se je začel rojevati rock'n'roll kot mešanica glasbe različnih kultur. Povojna mladina si je želela uživati svobodno življenje, razbijala je pretekle tabuje, ustvarjala novo glasbo in ples. Rodil se je rock'n'roll, ki je poleg swinga, bebopa, stepa postal priljubljeni ples tega obdobja.
Frank Sinatra, Gene Kelly, Elvis Presley, Lesly Caron je nekaj imen, ki so se takrat proslavljali kot pevci, igralci ali oboje. Od vokalnih skupin so vidno mesto zasedali ženski kvartet The Cordettes, The Platters, The Penguins, The Four Aces. Prav skladba Mr.Sandman, ki so jo tako uspešno izvajale The Cordettes, je navdušila pevke skupine Evridike, da so si zaželele prepevati še več skladb iz tega časa
Predstavitev skladb
LOLLIPOP – pop rock, doo wop
Skladbo sta leta 1958 napisala Julius Dixon in Beverly Ross. Najprej sta jo posnela duo Ronald and Ruby, ko pa jo je začel izvajati ženski vokalni kvartet Chordettes, je postala svetovna uspešnica.
MR. SANDMAN – Barbershop music, traditional pop
Avtor skladbe je Pat Balard, napisal jo je leta 1954. Še istega leta jo je izvajal Vaughn Monroe s svojim orkestrom, kmalu je postala bestseller z izvajanjem kvarteta The Cordettes in moškega kvarteta The Four Aces.
LOVE IS HERE TO STAY – pop, jazz
Arr. Kirby Shaw
Spada med popularne jazz standarde, leta 1937 jo je skomponiral skladatelj George Gerschwin, tekst zanjo je napisal njegov brat Ira Gerschwin. Prvič jo je izvajal ameriški pevec in igralec Kenny Baker v filmu The Goldwyn Follies, popularna je postala, ko jo je leta 1951 zapel Gene Kelly v filmu Amerikanec v Parizu.
NE ČAKAJ NA MAJ – filmska glasba
Arr. Nada Žgur
Skladbo je za istoimenski film iz leta 1957 napisal Borut Lesjak, besedilo zanjo pa Frane Milčinski Ježek. Svoj glas je igralki Olgi Bedjanič posodila slovenska sopranistka Zlata Ognjanović.
DIAMONDS ARE THE GIRLS BEST FRIENDS – jazz standard
Arr. Mark Hayes
Jule Styne, angloameriški skladatelj, znan po komponiranju glasbe za serijo brodwayskih muzikalov, je skladbo napisal leta 1949, za muzikal Gentlemen Prefer Blondes. Skladba je postala zelo popularna, ko so leta 1953 posneli istoimenski film, zapela pa jo je ameriška igralka in pevka Merilyn Monroe.
Vokalna skupina Virtus, Fram
Zborovodkinja Dora Ožvald
Povezovalka: Patricija Simrajh
SLIKE Z RAZSTAVE – (P)OSTATI ŽENSKA
Avtorica sestave sporeda: Dora Ožvald
Avtorica obrazložitve sporeda: Dora Ožvald
Neznani avtor, Codex de Montpellier (cca. 1300): ALLE PSALLITE CUM LUYA (neznani avtor)
Carus-Verlag
Uršula Jašovec (1986): COPRNICA ZOFKA (Svetlana Makarovič)
neizdano
Ignacij Ota (1931–2001): TA STARA GUNDRCA (tržaška ljudska)
Zveza slovenskih kulturnih društev Trst
Tone Žuraj (1942): SCHERZO (Tone Žuraj)
neizdano
Obrazložitev teme in izbora skladb
V vratolomnem svetu vere, strasti, anomalij, kupčij se je podoba žensk v zgodovini spreminjala v času in prostoru. Po vzoru Musorgskega se bomo sprehodili s kustosinjo od slike do slike.
SLIKA 1
V krščanski teologiji in verovanju ima najvišjo čast Devica Marija, ki se je odzvala na Božje povabilo in postala Božja mati. Tako čista, tako nedolžna je lahko ženska kot čisti intervali poznega 13. stoletja, polifonija čistosti in estetike. Navdušeno vzklikamo in slavimo gospoda, čigar mati je ženska.
SLIKA 2
Z uveljavljanjem patriarhalne ureditve so ženska božanstva izgubljala pomen in moč, žensko so vedno bolj dojemali kot bitje, ki v svetu moških povzroča nered. Hudičevka, vešča, čarovnica, coprnica Zofka. S clustri pretrgana čistost melodij, zapeljiva, strastna disonanca, vse za ljubezen. Ženska.
SLIKA 3
Mladost je precenjena, bolj ko smo stare, bolj godrnjamo, več vidimo in več znamo. Še tiste kosti nas zmotijo, še tisti sosedov pes nas jezi. Red in pravila so naša. Večna kamera, ki na oknu visi. Ženska.
SLIKA 4
Nizka, visoka, mlada, srednjih let, stara, vitka, baročna, mirna, prijazna, prijetna, poročena, ločena … Ženska. Lahko je ob kavi, kozarcu, v svojem lastnem kolapsu misli, melodiji, najraje pa v družbi, sožitju akordov. Tam nastajajo čenče in trači, šaljivke – Scerzi. Ženska.
MePZ Rosika, Lovrenc na Pohorju
Zborovodja: Uroš Jurgec
Tolkala: Denis Dimitrić
Glasbeni prehodi tolkalista: Tadeja Vulc
GLEJTE ME, ZVON SEM!
Avtor sestave sporeda: Uroš Jurgec
Avtor obrazložitve sporeda: Uroš Jurgec
Karol Pahor (1896–1974)/Gary Graden (1955): PA SE SLIŠ' (primorska ljudska)
neizdano
Tadeja Vulc (1978): BOM ŠEL NA PLANINE (ljudska)
neizdano, 2022, krstna izvedba
Jacobus Handl Gallus (1550–1591): EN EGO CAMPANA (HM 43)
ZRC SAZU Ljubljana
Aldo Kumar (1954): ŠE ZADNJI ZVON (Rudolf Maister)
©APZ Tone Tomšič
Karol Pahor (1896–1974): PA SE SLIŠ' (primorska ljudska)
Astrum
Obrazložitev teme in izbora skladb
»Zvon sem, nikoli ne kličem v prazno – zbiram duhovščino, kličem ljudstvo. Ob sobotah prepevam, a ob pogrebu jočem. Zbujam lenuhe, zaustavim vetrove in prelomim strelo!« je del sporočila Gallusove En ego campana, iz katere je vzklila ideja sporeda. Kaj vse nam govorijo zvonovi? Kaj nam pomenijo?
Živimo v času nenehnih sprememb, preizkušenj, potovanj od znanega k nepoznanemu, kar smo želeli naslikati z zapisano improvizacijo G. Gradena, ki nas lahko vrne prav v pomlad 2020, ko smo iz ustaljenih ritmov, vsem znanih življenjskih melodij, prešli v čas mirovanja, tujega, kaosa … V tem času so zvonovi opustili svoje pritrkovanje in oznanjanje veselja in vse prevečkrat v osami peli v slovo, a zvoniti smo jih pustili, kot govori tudi vsem znana ljudska Bom šel na planine, ki ji je novi zven priskrbela T. Vulc. Čeprav nas zvonovi v sodobnem času velikokrat motijo, je najhuje, kar k sreči večina od nas ne pomni, ko umolknejo. Na to nas z Maistrovo poezijo opomni A. Kumar, ki zaključi z: »Daj udari zdaj še zadnjikrat, čez našo vas tako močno, da bron ti poči za slovo in pojdeš mrtev smrt sejat.« To sporočilo je zdaj ponovno močnejše kot prej, ko vidimo, da po svetu znova glasneje odzvanja zven sejanja smrti.
Zato je najlepše, ko zaslišimo naš, znan zvon, pa naj bo od svetega Vida ali kateri drugi. Naši zvonovi so naši in naše pesmi so naše. To smo mi! Bodimo zvonovi veselja in dobrega, razbijajmo nevihte in kot pri Gallusu »pomirjajmo krvoločne«. Naj se še dolgo sliš' – »Glejte me, zvon sem!«
Ženski pevski zbor Lilith, Ptuj
Zborovodkinja: Jasna Drobne
Klavir: Mateja Pleteršek, tolkala: Tina Sovič in Jasna Drobne
ETNIKA - TRADICIONALNE PESMI SVETA
Avtorica sestave sporeda: Jasna Drobne
Avtorica obrazložitve sporeda: Jasna Drobne
SPORED
Mark O'Leary (1963): AHRIRANG (korejska ljudska)
Mark O'Leary Music
Lou Bennet (1960): INANAY (aboridžinska ljudska)
Mincan Music
Keith Hampton (1957): PRAISE HIS HOLY NAME (ameriška tradicionalna)
Earthsongs
Rao Doreen (1950): SIYAHAMBA (afriška ljudska)
Earthsongs
Ralph M. Johnson (1955): PRAISE, PRAISE, PRAISE THE LORD (tradicionalna iz Kameruna)
MusicRoom
Pascale Denis (1975): AIRES DE QUISQUEYA (ljudske pesmi iz Južne Amerike)
neznano
Obrazložitev teme in izbora skladb
Etniko – tradicionalne pesmi sveta – sestavljajo tradicionalne pesmi različnih celin, obogatene s plesom oziroma gibi in tradicionalnimi ljudskimi glasbili. Gre za večinoma ustno preneseno glasbo raznih ljudstev, ki je odsev življenja temeljnih plasti etničnih skupin. Je glasba, ki je v kolektivni lasti vsega ljudstva, ki jo iz roda v rod ohranja, včasih pa tudi spreminja ali celo opusti.
Tradicionalna glasba je velikokrat spremljana s plesom oziroma gibanjem in s spremljavo tradicionalnih glasbil posameznih ljudstev. S pesmimi se ljudstva velikokrat spominjajo zgodovinskih ali osebnih dogodkov, s pesmijo pa praznujejo tudi različne cikle leta.
Predstavljene pesmi so le delček projekta Etnika, s katerim je zbor Lilith gostoval tudi v Italiji in na Madžarskem, premierno pa je bil projekt predstavljen na Ptuju.
