DOLENJSKA, POSAVJE IN BELA KRAJINA
Brežice, Viteška dvorana Posavskega muzeja
Sobota, 23. 11. 2024, ob 18.00

MEŠANI MLADINSKI PEVSKI ZBOR GIMNAZIJE BREŽICE

Zborovodji: Simona Rožman Strnad, Dejan Jerončič
Katrina Petrič, violina, Benjamin Ferk, violončelo

... NA VASALI USO REZIJO!
Sestava sporeda: Simona Rožman Strnad, Dejan Jerončič
Obrazložitev: Simona Rožman Strnad

… na vasali uso Rezijo! Od preprostega ljudskega triglasja, prek Merkjeve priredbe do svetovne rezijanske uspešnice v zadnjih petih letih in nazadnje do vokalno-instrumentalnega enoglasja. Rezijanska glasba izpod gore Kanin je močno priljubljena v slovenskem zborovskem prostoru. Na eni strani s svojo melanholično melodijo omehča pevsko dušo, na drugi jo razigra s svojo poskočnostjo in večnim napevom La-la-jo-li … V sporedu so zajete 4 pesmi, ki vsebinsko v celoti ponazarjajo opisani karakter rezijanskih napevov, treh ljudskih in enega spisanega po skladateljevem navdihu. Zgodba se začne z opisom lepot Kanina, kako v različnih letnih časih spreminja svojo podobo. To lepoto iz doline občudujeta dekle in fant. Na prelepa pobočja odženeta na pašo ovce in koze. Vsak na svoj hrib in med pašo si pošiljata znamenja. Ta so prerasla v poroko v Solbici, kjer se od veselja in plesa vse trese. In se veseli vsa Rezija.

Krištof Strnad (1999): DA PA ĆANYNU (ljudska iz Rezije)
neizdano, noviteta
Pavle Merkù (1927–2014): JNJEN ČEUA JTI GNA' (ljudska iz Bile)
Astrum
Samo Vovk (1989): TA NA SOLBICI (Samo Vovk in Barbara Grahor, prevod v rezijanščino: L. Jenče, S. Paletti in M. Šekli)
© Samo Vovk
TA ROZAJANSKA CITIRA (zapis po GNI)

MOPZ PLANINA PRI SEVNICI

Zborovodja: Matej Romih

ŠALJIVO OD BOHORJA DO POHORJA
Sestava sporeda: Matej Romih
Obrazložitev: Tomaž Tisel

Nad Bohorjem sonce vzhaja, petelinček je zapel,
gospodar iz postelje že vstaja, spal bi še, ko bi le smel.

Močno, močno boli ga grlo, glasilke fuč so, peče zgaga,
le kako zvečer zapel bo, ko pa nič mu ne pomaga?

V ogledalo se pogleda, sam nad sabo se zgrozi,
nič kaj lep ni, se zaveda, le brada mu obraz krasi.

Na dvorišču sred’ kmetije, živali kujejo senat,
štrajk pripravlja se, grozijo, gospodar bi moral že vstat!

Ko umirijo vsa se čustva, gospodarju se mudi,
pod Pohorjem že zbor ga čaka, nastop se bliža, kje ste vsi?

Še klobuk na glavo dene, odvihra kot kravji trop,
kot sneta se sekira vozi, skoraj zamudi nastop.

Že zborovodja intonacijo je dal, zbor vdihnil je za prvi ton,
ko se oglasijo vse glasilke, sliši se le rompompom.

Čisto vsi so prehlajeni, čisto vsem je vzelo glas,
a nastop je le nastop, zanj vsi vzeli so si čas.

Skozi dan našega nesrečnega gospodarja vas bo v skladbah avtorjev Matica Romiha, ki prihaja izpod Bohorja, Doropolje, in Tadeje Vulc, ki prihaja izpod Pohorja, Radlje ob Dravi, popeljal MoPZ Planina pri Sevnici. Kako pa nam služijo glasilke, presodite sami.

Matic Romih (1996) NA KMEČKEM DVORIŠČU (Majda Rezec)
samozaložba
Matic Romih (1996) BRADA (Ivanka Uduč)
samozaložba
Tadeja Vulc (1978) KLOBUKI (Niko Grafenauer)
JSKD
Tadeja Vulc (1978) NASTOP (Tadeja Vulc)
Astrum

OKTET KRKA NOVO MESTO

Vodja skupine: Anastasia Banovec

PESMI STARIH OBIČAJEV
Sestava in obrazložitev sporeda: Anastasia Banovec

Izbrane tri skladbe nas popeljejo v čas, ko sta imela glasba in petje ključno vlogo v vsakdanjem življenju, saj sta pogosto služila kot sredstvo za usklajevanje dela in povečanje produktivnosti. 
Pesem o lončenem basu. Leta 1864 je izšla drobna knjižica, ponatis iz izvestij ljubljanske realke, Ribniška dolina na Kranjskem. Avtor, domačin Anton Lesar, je v tej šaljivi pesmi oblikoval dvogovor med ribniškim lončarjem in jezičnim fantičkom. Ribničani so se pogosto podajali na pot, da bi si prislužili nekaj denarja, kar je v ljudskih pesmih pustilo številne odmeve.
Druga skladba Mlatiči nas spominja na čase, ko je bilo v naših vaseh ob začetku avgusta slišati »pika-pok« mlatičev, ki so mlatili pšenico, rž in drugo žito. Zdaj te zvoke redko slišimo, saj je z uvedbo kombajnov tradicija žetve in mlatve skoraj izginila.
Tretja skladba Po cest’ pa grejo drotoši nas popelje v preteklost, ko so se razbite lončene posode popravljale, namesto da bi jih zamenjali. Drotoši ali piskrovezi so hodili po cestah in s sopihajočim žvižganjem oznanjali pomembnost svoje, nekoč cenjene obrti. 
Pesmi, ki so se pele ob delu ali opisovale določeno delo in poklic, so se prenašale iz generacije v generacijo in nam veliko povedo o preteklem načinu življenja. S temi skladbami se vračamo h koreninam, ki nas opominjajo na bogato kulturno dediščino in pomen starih običajev.
Alojz Srebotnjak (1931–2010): PESEM O LONČENEM BASU (Janez Podboj)
ZKOS/JSKD
Kamilo Mašek (1831–1859): MLATIČI (Blaž Potočnik)
ZKOS/JSKD
Tone Žuraj (1942): PO CEST’ PA GREJO DROTOŠI (prleška ljudska)
neizdano

MEPZ LEO FORTIS, TREBNJE

Zborovodja: Gregor Klančič

MAGIJA: ODMEV PRETEKLOSTI
Sestava sporeda: Gregor Klančič
Obrazložitev: Gregor Klančič in Nina Božjak Lipovšek

V zavetju mogočnih dreves se na starodavni poljani, na kateri trave in rože, katerih imena so že zdavnaj pozabljena in skrivaj šepetajo moč prvobitne narave, odvija mistični obred. Ob prasketajočem soju bakel in pod mehko svetlobo polne lune glasba včasih komaj slišno zadrhti drugič pa kot grom pretrese zemljo in razpre nebo. Pradavni napev zveni, kot da ne pripada temu svetu. Kot bi prihajal iz globin davnine, iz krajev, v katerih čas nima moči. Ta mantra vodi sence in glasove tistih, ki se intuitivno zlivajo z ritmom in utripom zemlje. Z vsakim gibom in starodavnim napevom se zavest odmika od tuzemskega. Prostor in čas izginjata v siju magije, ki prepleta resničnost s čarobnostjo. Zvok sedanjosti valovi skozi prostranost. A zakaj odmeva, kot da prihaja iz nekih daljnih, pozabljenih krajev?

Aldo Kumar (1954): CANTICUS MAGICUS (alkemistično besedilo)
neizdano
Jaakko Mäntyjärvi (1963): FOUR SHAKESPEARE SONGS (William Shakespeare)
Double, Double, Toil and Trouble
Sulasol
Lojze Lebič (1934): UROK (ljudska besedila)
neizdano

VOKALNA SKUPINA LAN METLIKA

Zborovodkinja: Mateja Jakša Jurković
Tamburaška skupina pod vodstvom Antona Grahka

S TAMBURICO OD LJUDSKEGA K UMETNEMU
Sestava in obrazložitev sporeda: Mateja Jakša Jurković

Vokalna skupina Lan sodeluje s tamburaškimi zasedbami že od ustanovitve. Največkrat smo skupaj izvajali pesmi, ki so bile vezane na ljudsko izročilo Bele krajine, manj je bilo preostale literature, ker je za tovrstne ansamble v Sloveniji skorajda ni. Letos smo z Antonom Grahkom, dolgoletnim učiteljem in odličnim dirigentom tamburaških zasedb, dobili zamisel, da naročimo nove skladbe za ženski zbor in tamburaški orkester. Skladateljica Helena Vidic nam je napisala cikel Ljubezenske po belokranjskih ljudskih motivih. Avtorici so kot izhodišče služili različni napevi, ki jih je citirala ali svobodno preoblikovala. Drugo novo skladbo nam je napisal skladatelj Matija Krečič. V iskanju izraza, s katerim bi glasbena govorica nadgradila poezijo, je Krečiča vodila izpovedna pesem Otona Župančiča Belokranjska deklica. Program pa bo začela priredba Tončke Marolt Došel je, došel, Zeleni Jure. Pevke in tamburaši pod vodstvom Antona Grahka smo jo posneli za našo zgoščenko že davnega leta 2002. Vokalna skupina Lan vas bo ob zvokih tamburic popeljala od priredb prvinske ljudske glasbe do uglasbene umetne poezije.

Tončka Marolt (1894–1988): DOŠEL JE, DOŠEL, ZELENI JURE (ljudska iz Bele krajine)
rokopis
Helena Vidic (1987): LJUBEZENSKE (ljudske iz Bele krajine)
neizdano, noviteta, prva izbedba
Matija Krečič (1988): BELOKRANJSKA DEKLICA (Oton Župančič)
neizdano, noviteta, prva izbedba