GORENJSKA
Škofja Loka, Kristalna dvorana Sokolskega doma
Nedelja, 10. 11. 2024, ob 15.00, 17.00 in 19.00

1. koncert ob 15.00

ŽENSKI PEVSKI ZBOR GRUDNOVE ŠMIKLE

Zborovodkinja: Magdalena Roža Jovan
Nikola Varžič, klavir

ODMEV ODMEVU
Sestava in obrazložitev sporeda: Magdalena Roža Jovan

Spored Odmev odmevu predstavlja pestrost zborovske polifonije, ki jo najdemo v skladbah vse od renesanse do sodobnosti. Interakcija različnih glasov se izrazi v kanonu, imitacijah in drugih tehnikah, s katerimi skladatelji dosežejo učinek odmeva in prepleta oz. pogovora glasov. S tem programom se zbor posebej posveča skrbni izdelavi fraziranja, ki je pri polifoniji nepogrešljivo, izenačevanju glasov z vidika vokalne tehnike za enakomeren zven znotraj kanona ter karakterni in stilski raznovrstnosti izbranih skladb.
V skladbi Pueri concinite izrazito zazvenijo razlike med lahkotnostjo polifonih delov in ritmičnostjo homofonih delov. V skladbah Aleluja in Lacrimoso son io skladatelj glasbeno obliko kanona nadgradi z uporabo kompleksnejše in čustveno izrazne melodije, ki s skrbnim fraziranjem omogoči prepletanje vseh štirih glasov in poskrbi, da tudi po več ponovitvah kanon ne izgubi zagona. V skladbi Kralj izstopa vmesni del, v katerem skladatelj z imitacijo ustvari učinek naraščajočega odmeva. Živahnost in ritmičnost enostavnega kanona Calypso sta ponudili dobro spodbudo za njegovo nadgradnjo, ki so jo ustvarile Šmikle in zborovodkinja.

Jacobus Handl Gallus (1550–1591): PUERI CONCINITE, OM I/58 (srednjeveška božična)
SAZU
Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791): ALELUJA (liturgični vzklik), LACRIMOSO SON IO (Antonio Caldara)
Dewagtere
Damijan Močnik (1967): KRALJ (Lara Simona Taufer)
Astrum
Jan Holdstock (1940): CALYPSO (Jan Holdstock)
Schott Music

PSPD LIRA KAMNIK

Zborovodja: Andrej Misson
Tobija Hrastnik, trobenta

V MAISTROVEM LETU
Sestava in obrazložitev sporeda: Andrej Misson

Letos je Vlada Republike Slovenije razglasila za leto generala Rudolfa Maistra. Še posebno slovesno smo to leto praznovali v Kamniku, njegovem rojstnem mestu. PSPD Lira ima v svojem programu številne uglasbitve pesmi Rudolfa Maistra, ki jih pogosto poje ob različnih priložnostih. Tokrat bomo izvedli dve novejši uglasbitvi in pesem Primoža Krečiča, posvečeno generalu Rudolfu Maistru: Posmrtna idila Katarine Pustinek Rakar ter Andreja Missona Sveti Martin in Ti junak si naš zares.

Katarina Pustinek Rakar (1979): POSMRTNA IDILA (Rudolf Maister)
KPR©2017
Andrej Misson (1960): SVETI MARTIN (Rudolf Maister)
©AM
Andrej Misson (1960): TI JUNAK SI NAŠ ZARES (Primož Krečič)
©AM

KPZ MYSTERIUM KRANJ

Zborovodja: Fernando Mejias
Gašper Jereb, klavir; Tomas Mejias, shaker, bongo, cajon

HVALIMO NEMINLJIVEGA STVARNIKA
Sestava in obrazložitev sporeda: Fernando Mejias

Rdeča nit programa so hvalnice Bogu, ki so napisane v različnih jezikih in so nastale v različnih narodih. Spored obsega skladbe iz Amerike, Afrike in Slovenije, vse na isto temo –slavljenje in hvaljenje neminljivosti in vsemogočnosti Boga. Sakralni repertoar je pomemben del delovanja Komornega pevskega zbora Mysterium, zato je priložnost tega sporeda, da izrazimo duha svojega obstoja in s tem pokažemo današnjemu občinstvu, kako se lahko zahvaljujemo Bogu s petjem.
Brenton Brown (1973)/Tomas Mejias: NEMINLJIVI BOG (Breton Brown, slov. prevod Tadej Vindiš)
neizdano, nova priredba
Victor C. Johnson (1978): BONSE ABA (Zambijska ljudska)
Heritage Music Press
Stacey V. Gibbs (1962): GREAT GOD ALMIGHTY! (črnska duhovna)
Gentry Publications

1. koncert ob 17.00

MEPZ MUSICA VIVA KRANJ PRIMSKOVO

Zborovodja: Jan Gorjanc Daniso

PORTRETIRANJE VODE SKOZI GLASBO
Sestava in obrazložitev sporeda: Jan Gorjanc Daniso

Štiri skladbe, ki jih združujeta voda in njen tok, zaobjemajo pester nabor kompozicijskih pristopov k portretiranju tega osnovnega elemnta. Najbolj univerzalna figura, ki jo najdemo v vseh delih, je zagotovo »kroženje«, ki izvira iz časa renesančnih madrigalov in kot krog simbolizira lepoto in popolnost, bolj dobesedno pa samo pretakanje in valovanje, kar sta primarni zančilnosti vode. V večini skladb najdemo tudi dolge ležeče tone ali pa počasne vokalize, ki simbolizirajo mirno gladino »jezera bliz’ Triglava«, meglice nad jezerom Lomondom ali pa presahli potoček, ki ne poganja več mlinskega kolesa.
Vsak od skladateljev je naredil unikatne načine portretiranja vodnega objekta. Tadeja Vulc od pevcev pričakuje izjemno plastično in realistično zvočno podobo potoka v prvem delu skladbe, Jonathan Quick je nakazal mirno vodno ozračje z vokalizami, igrivo pretakanje potočkov s polifonijo in valovanje gladine z valovanjem melodije. Ambrož Čopi se je osredotočil na različne vrste melodičnega valovanja, ki mu je dodal novo razsežnost z valovanjem dinamike – od nekajtaktnih valov do vseobsegajočega vala, ki se razprostira čez celotno skladbo. Jan Gorjanc Daniso se je posvetil prikazu besedila, od začetne mirne gladine jezera do igrivih rib, ki se skrivajo med prepletajočima se ženskima glasovoma, ter valovanja jezera v tenorski variaciji nad dolgimi, mirnimi moškimi toni.

Tadeja Vulc (1978): OB BISTREM POTOKU JE MLIN (slovenska ljudska)
Astrum
Jonathan Quick (1970): LOCH LOMOND (škotska tradicionalna)
Cypress Publishing
Ambrož Čopi (1973): PLOVI MI, MOJ BRODE (istrska ljudska)
Astrum
Miroslav Vilhar (1818–1871)/Jan Gorjanc Daniso (1993): PO JEZERU (slovenska ljudska)
neizdano

ŽENSKI PEVSKI ZBOR MOJ SPEV, GROBLJE

Zborovodja: Peter Pogačar
Uroš Pele, klavir, Špela Dragar, violončelo

NAD VRTOM SE UPANJE PNE
Sestava in obrazložitev sporeda: Peter Pogačar

Vrt nosi močno simboliko, ki jo ljudje različnih kultur in obdobij od nekdaj z lahkoto razumemo in nam je blizu, saj je del lastne izkušnje. Navsezadnje beremo v eni najstarejših zgodb, da je Bog prva človeka postavil v vrt z namenom, da ga obdelujeta in varujeta. Vrt pomeni življenje, odnose, ljubezen, varnost in obilje. Vsak vrt je z mejo ločen od drugega. Je zaščiten z ogrado in pravili, ki varujejo pred smrtjo, samoto, sovraštvom in revščino. Prvi dve pesmi govorita o vstopu samote in smrti v vrt, kar obe tudi zvočno ponazorita s svojim zaključkom. Zadnji dve nasprotno vlivata upanje. V skladbi The Echoing Green skladatelj skladbo zaključi s ponovitvijo začetnega dela in s tem nakaže ponovno rojstvo novega dne in oživitev vrta. Gregorčič pa v zadnji skladbi govori o nebeškem vrtnarju, ki oskrbuje ves zemeljski vrt. Mavrica nastane s sodelovanjem nebeškega in zemeljskega. Vidna je le z zemeljskega zornega kota, kot to, kar je na nebu, pada na zemljo in je obsvetljeno z virom svetlobe. Je vidno znamenje med nebom in zemljo ter kot táko simbol obljube, upanja in novega začetka. Poleg tematike vrta program združujeta oba pesnika, saj izhajata iz svoje vere, Gregorčič kot duhovnik in Blake kot pesnik in ilustrator, ki je raziskoval krščanska vprašanja. Besedila so v nekoliko zastarelem jeziku, a so vse skladbe napisane v zadnjih 20 letih s sodobnim občutkom za glasbo, vendar v različnih glasbenih stilih.

Tine Bec (1993): NJEGA NI! (Simon Gregorčič)
Astrum
Rodney Money (1978): THE GARDEN OF LOVE (William Blake)
Alfred Publishing
Bob Chilcott (1955): THE ECHOING GREEN (William Blake)
Oxford University Press
Tom Varl (1998): MAVRICA (Simon Gregorčič)
Astrum

AKADEMSKI PEVSKI ZBOR FRANCE PREŠEREN KRANJ

Zborovodja: Erik Šmid
Tomaž Zevnik, klarinet

NAJ SE GODE IN PLEŠE, DA OGENJ SE KREŠE!
Sestava in obrazložitev sporeda: Erik Šmid

»Narod je kakor drevo. Če mu porežeš veje, bo spet ozelenelo in še živelo. Če pa mu izpodrežeš korenine, usahne,« je pred več kot 20 leti zapisala Zmaga Kumer. Ljudska pesem je po njenih besedah najstarejši del kulturne dediščine posameznega naroda in hkrati sestavni del današnje kulture, ker pomeni njene korenine. Kulturne korenine, zlasti tiste, ki jih predstavlja ljudska pesem, so ključnega pomena za preživetje in vitalnost naroda. Pesem in ples, kot najbolj starodavna izraza kulturne dediščine, v sebi nosita zgodbe in simboliko, ki povezujejo preteklost s sedanjostjo ter dajejo identiteto in pomen današnji kulturi. Tudi priredbe evropskih ljudskih pesmi in plesov v krogu, prepletene v tem programu, predstavljajo bogato ljudsko dediščino stare celine, vsaka od njih pa nosi v sebi zgodbo, prepleteno s simboliko in tradicijo. Od belokranjskih kresnic, ki ob poletnem solsticiju prinašajo blagoslov in voščijo obilne letine, prek finskih runskih pesmi, ki v ospredje postavljajo snubitvene skrivnosti, do hudomušnega švedskega plesa in niškega dionizičnega veseljačenja. Zato se prepustimo bogatemu izročilu naših prednikov in »naj se gode in pleše, da ogenj se kreše!« (iz Pesmi o čmrlju C. Golarja)

Damijan Močnik (1967): BELOKRANJSKI KRES (belokranjske ljudske)
Astrum
Veljo Tormis (1930–2017): RINGMÄNGULAUL (finska ljudska)
Fennica Gehrman
Otto Olsson (1879–1964): DOMAREDANSEN (švedska ljudska)
Gehrmans Musikförlag
Stephen Caldwell (1980): NIŠKA BANJA (srbska ljudska)
Notenova

koncert ob 19.00

OKTET MI, MENGEŠ

Vodja skupine: Žan Avbelj

EHO ČASA: SMRT IN ODREŠITEV SKOZI GLASBENA OBDOBJA
Sestava in obrazložitev sporeda: Žan Avbelj

Z izbranim sporedom se bomo podali na čustveno in duhovno potovanje, ki nas vodi skozi teme smrti in odrešitve. Glasbena dela nas vabijo k razmisleku o naravi človeškega obstoja in transcendenci. Melodije Gallusa nas spomnijo na mirno odhajanje pravičnih, medtem ko Mendelssohnove refleksije obdarjajo mrtve z blagrom in spokojnostjo. Na koncu bo na vrsti dramatična interpretacija Dies Irae skladatelja Trotte, ki z raznovrstnimi ritmi in harmonijami ustvarja intenzivno izkušnjo, ki nas sooča z resnostjo konca dni in nas povabi k premisleku o poslednjih sodbah. Ta povezana zbirka skladb uprizarja raziskovanje skupnih tem smrtnosti in božanskega počitka v liturgičnih skladbah skozi karakteristike obdobij renesanse, romantike ter sedanjosti in nas opominja, kako glasba ohranja duha upanja in duhovnosti v naših srcih.

Jacobus Handl – Gallus (1550–1591)/Ludvik Zepič (1887/1971): ECCE QUOMODO MORITUR JUSTUS, OM: 43
prepis
Felix Mendelssohn – Bartholdy (1809–1847): ZWEI GEISTLICHE CHÖRE, op. 115
1. Beati mortui
CPDL
Michael John Trotta (1978)/Žan Avbelj (??): DIES IRAE (sekvenca v maši zadušnici)
©ŽA

ŽENSKI KOMORNI ZBOR VOX ANNAE

Zborovodja: Aleš Sedušak
Petar Milić, klavir

UPANJE, ZAUPANJE DO BOŽANSKE LEPOTE
Sestava in obrazložitev sporeda: Aleš Sedušak

Ženski pevski zbor se bo v svojem nastopu osredotočil na teme upanja, duhovnosti in božanske lepote, ob tem pa bo predstavil različne glasbene sloge, ki so se razvili skozi stoletja. Na začetku programa nas bo glasba iz obdobja romantike povabila k razmišljanju o moči svetlega upanja v temnih trenutkih življenja. Na klavirju nas bo spremljal koncertni pianist, čigar vloga je izjemno pomembna, saj njegova interpretacija in virtuoznost podpirata globino in čustveno moč našega petja.
Druga pesem prav tako izhaja iz obdobja romantike, izraža hrepenenje po duhovni tolažbi in lepoti, ki ju prinaša vera.
Sledi globoka duhovna hvalnica, ki slavi materinstvo in novo življenje, kar nas povezuje z občutkom časti in veselja.
Program se bo sklenil z delom, ki simbolizira iskanje svetlobe v temnem svetu, opominjajoč nas, da svetloba nikoli ne ugasne, če ji le znamo slediti.
S svojim glasbenim nastopom želimo občinstvu ponuditi tudi globoko refleksijo o upanju, duhovnosti in lepotah življenja.

Gioachino Rossini (1792–1868): 3 CORI RELIGIOSI
2. La Speranza (Hippolyte Julien Joseph Lucas)
CPDL
Felix Mendelssohn-Bartholdy (1809–1847): HEBE DEINE AUGEN AUF (Ps 121:1–3)
CPDL
Javier Busto (1949): MAGNIFICAT (kantika)
Carl Gehrmans Musikforlag
Andrej Makor (1987): O LUX BEATA TRINITAS (sv. Ambrož)
Astrum

MEPZ CANTEMUS, KAMNIK

Zborovodkinja: Uršula Jašovec

NESOJENA LJUBEZEN
Sestava in obrazložitev sporeda: Uršula Jašovec

Ljubezen, ki traja kljub ločenosti od ljubega. Njeno hrepenenje, potrpežljivost in upanje na ponovno snidenje. Par v skladbi Petelinček je zapieu je tesno povezan, a se mora zaradi zunanjih okoliščin za dlje časa ločiti, kar ustvari tesnobo in hrepenenje v srcu dekleta. Skladba o Marku izraža lahkotnost in veselje, ko se glavni lik odpravlja po svojo izbranko, a mu je ob prihodu do nje to preprečeno. Skladbe poleg tematike nesojene ljubezni povezuje tudi način pripovedovanja in števil. Števila 2, 7 in 9 predstavljajo dvojnost, mistiko, celovitosti in zaključek določenega cikla. Vsaka od izbranih nesojenih ljubezni ima svoje ovire in preizkušnje, nekatere izražene prek hrepenenja, nekatere prek obupa in nekatere z lahkotnejšim pristopom.

Tomaž Habe (1947): DVE LET IN POL (primorska ljudska)
AccordiA
Hilarij Lavrenčič (1962–2024): PETELINČEK JE ZAPIEU (beneška ljudska iz Trinka)
Astrum
Samo Vremšak (1930–2004): MARKO SKAČE (prekmurska ljudska)
ZKOS/JSKD

KMOPZ DAVORINA JENKA CERKLJE

Zborovodkinja: Neža Križnar Ristič

LE PIJMO GA, NE GLEJMO GA, SAJ JE VINCE, SAJ NI VODA!
Sestava in obrazložitev sporeda: Neža Križnar Ristič

Slovenski rek pravi, da je Bog dal vodo za žejo, vino pa za veselje. Žlahtna kapljica spremlja različna srečanja in praznovanja: z njo se nazdravlja ob rojstvu otrok, ob poroki, visokem jubileju ali pa zgolj ob dobrem kosilu. Velikokrat pa ob zvenečih trkih polnih vinskih kozarcev zazveni tudi zdravica. Hvalospeve vinu so ljudje verjetno pisali že od nekdaj. Rimljani so nam zapustili zanimive pregovore: In vino veritas – V vinu je resnica; Vinum lac senum – Vino je mleko starcem, Vinum bonum deorum donum – Dobro vino je božji dar. Z zadnjim bi se strinjali zlasti gostilničarji in njihovi gosti, ki so za dobro kapljico pripravljeni odšteti visoke denarce. Na nevarnost opojnosti vina nas opozarja slovenski pregovor Pij, toda uma ne zapij. Če pa so se možje spozabili, so bili nemalokrat deležni ostrih besed njihovih žena. Veliko število ljudskih in umetnih pesmi, ki opevajo žlahtno kapljico, kaže, da je vino globoko zakoreninjeno v slovenskih srcih. Ker bodo letošnja Sozvočenja za Gorenjsko potekala prav na predvečer martinovega, bomo davorinci zapeli zdravico v čast sv. Martinu in dobremu vinu.

Anton Schwab (1868–1938): VINSKA (Anton Schwab)
Glasbena matica
Alwin M. Schronen (1963): ERGO BIBAMUS – VINSKI PSALM (latinski reki in pregovori o vinu)
Helbling
Ciril Pregelj (1887–1966): VINSKA (ljudska iz okolice Krškega)
samozaložba
Emil Adamič (1877–1936)/Ciril Pregelj (1887–1966): KAJ OŠTIRJI DELAJO? (ljudska)
rokopis
Zorko Prelovec (1887–1939): OH, ŽENA ME KREGA … (idrijska ljudska)
Založba Bogataj
Stanko Premrl (1880–1965): ZDRAVLJICA (France Prešeren)
ZKOS