SOZVOČENJA 2018 - finale

• www.mojekarte.si (od petka, 30. 11. do petka, 7. 12. do 15.00)

  • uro pred koncertom na blagajni Slovenske filharmonije

   

  Venezuelski skladatelj Alberto Grau je na generalni skupščini svetovne zborovske zveze IFCM, ki je bila med II. Svetovnim simpozijem zborovske glasbe v Helsinkih leta 1990, predlagal praznovanje mednarodnega dneva zborovskega petja. Od takrat je sodelovalo že več kot 15.000 zborov in milijoni pevcev.

  Osnovni namen dneva zborovskega petja je poudarjati, da v glasbi ne iščemo le oblikovne popolnosti in poustvarjalne lepote, temveč z združenimi močmi slavimo solidarnost, mir in razumevanje.

  Praznovanju se bomo pridružili tudi v Ljubljani na predvečer, 8. decembra ob 18.00, s sklepnim koncertom Sozvočenj; cikla tematsko oblikovanih zborovskih regijskih koncertov iz vseh slovenskih pokrajin, katerih namen je spodbujanje zanimivejših koncertnih sporedov. Regijske koncerte, ki so potekali od 11. do 24. novembra 2018, so spremljali priznanji slovenski zborovodje Tadeja Vulc, Ambrož Čopi, Danica Pirečnik, Marko Vatovec in Sebastjan Vrhovnik.
  

  Za sklepni koncert so izbrali najbolj zanimive zasedbe, ki so prepričljivo predstavile zelo zanimive sporede z izvirnimi idejami, manj izvajanimi skladbami in različnimi glasbenimi žanri:

  ŽENSKI PEVSKI ZBOR BISER KD LOTOS, Grosuplje

• Zborovodja in avtor sporeda: Fernando Mejias
  Neža Capuder, violina, Katarina Kozjek, violončelo, pevke zbora Biser, tolkala
  Pevka zbora Biser, povezovalka

  Aj, zèlena je vsa gorá

  Uroš Krek (1922–2008): AJ, ZÈLENA JE VSA GORÁ (belokrajnska ljudska)
  SLKD/JSKD
  Ambrož Čopi (1973): DA HÖRÖ TA ĆANÏNAWA (ljudska iz Osojan v Reziji)
  Astrum
  Katarina Pustinek Rakar (1979): VISOKA JE GORA (gorenjska ljudska)
  neizdano, noviteta
  Fernando Mejías (1969): NA GORI JE MOJ DOM (ljudska iz Ravnice)
  neizdano, noviteta
  Andrej Misson (196): BOM ŠLA NA GORO (gorenjska ljudska)
  samozaložba

  Obrazložitev teme (avtor obrazložitve: Fernando Mejias)
  Za svoj prvi nastop na regijski reviji Sozvočenja se je ŽPZ Biser odločil, da bo počastil slovenske gore. Slovenija je prepredena z gorami in skupaj s svojo zeleno barvo simbolno predstavlja domovino širom po svetu. Program sestavljajo slovenske ljudske skladbe, ki imajo že v naslovih besedo gore. Vsaka skladba je iz druge regije, prestopili pa bomo tudi prag naše domovine in s pesmijo obiskali gore pri naših zamejcih v Reziji. Vsako skladbo je priredil drug skladatelj: Andrej Misson, Uroš Krek, Pavle Merkú in Ambrož Čopi. Katarina Pustinek Rakar je k programu prispevala noviteto (priredbo), napisano prav za to priložnost. Tudi naš zborovodja Fernando Mejías je navdušeno popestril program s še eno noviteto (priredbo). Želimo, da bi skupaj s pesmijo prepotovali Slovenijo in obiskali naše gore. Slovenski pregovor namreč pravi: Domača gora je najbolj zelena.

   

• VOKALNA SKUPINA GLASBENE MATICE VIKRA, TRST, ITALIJA

• Vodja skupine in avtorica sporeda: Petra Grassi
  Federico Rossignoli, lutnja

  Nad temo bo zavladala luč

  Gregorijanski koral oljčne nedelje: PUERI HEBRAEORUM (sakralno)
  edizioni Carrara
  (trajanje: 1')
  Guillaume Dufay (1397–1474): LAMENTATIO SANCTAE MATRIS ECCLESIAE CONSTANTINOPOLITANAE (sakralno)
  M. A. B. Soloists
  Thomas Luis de Victoria (1548–1611): UNA HORA (responzorij velikega četrtka)
  Pro musica studium, Roma
  Thomas Luis de Victoria (1548–1611): JESUM TRADITIT (responzorij velikega petka)
  Pro musica studium, Roma
  Thomas Luis de Victoria (1548–1611): AESTIMATUS SUM (responzorij velike sobote)
  Pro musica studium, Roma
  Gregorijanski koral MISERERE
  Edizione Carrara

  Obrazložitev teme (avtorica obrazložitve: Petra Grassi)
  Projekt predstavlja sodobno uprizoritev liturgije teme (Ufficium tenebrarum) po antičnem obredu, ki mu lahko od drugega vatikanskega koncila le redko prisluhnemo. Nastop predvideva izvedbo koralov, žalostinke srednjega veka in responzorijev renesančne polifonije velikega tedna. Vezna nit programa je kot v prvotnem obredu tema, ki zavlada nad ljudstvom in kaže na brezizhodnost smrti. De Victoria, Dufay in koralni melos oblikujejo zvočno kuliso tesnobne kontemplativnosti, v kateri se nazadnje pokaže žarek upajoče luči – vstajenja. Velika antična dela, ki so bila napisana  izključno za liturgijo, bodo koncertno izvedena v obliki obreda, ki uprizarja velikonočno tridnevje.

• DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR AGLAJA, RADLJE OB DRAVI

• Zborovodji: Kerstin Pori/Uroš Jurgec
  Živa Horvat, klavir, Tilen Štraser, tolkala
  Matjaž Jeznik, povezovalec
  Avtorica sporeda: Kerstin Pori

  Afroameriški ritmi

  Michael Barrett (1983/1989)/Kerstin Pori (1989): SPLET LJUDSKIH IZ JUŽNE AFRIKE:
  San'bonani,
  Nda wana,
  Umahlalela,
  Namhla Kudibene,
  Shosoloza
  Neizdano
  Moses Hogan (1957–2003)/Rollo Dilworth (1970): MY SOUL'S BEEN ANCHORED IN THE LORD (črnska duhovna)
  J. W. Pepper
  Keith Hampton (1957): PRAISE HIS HOLLY NAME (Keith Hampton)
  Earthsongs

  Obrazložitev teme (avtorica: Kerstin Pori)
  Afriška glasba je najpomembnejši del kulturne dediščine Afrike. Večina glasbe je sakralne in služi odganjanju zlih duhov ali privabljanju dobrih. Izvajajo jo ob vseh življenjskih prelomnicah, lahko pa tudi ob vsakodnevnih aktivnostih za sprostitev. Afriška glasba velikokrat vključuje žvižge, glissande in jodlanje. Večinoma gre za »call and response«, torej solista, ki nagovori, in zbor, ki mu odgovarja. Veliko afriških jezikov ne pozna dveh besed za petje in ples. Značilen je ples v skupini, in ne v paru, kot ga poznamo drugje po svetu. Afriške melodije so imele velik vpliv na razvoj glasbe v Ameriki, saj so zasužnjenim Afričanom dovolili prepevati, da so ti bolje delali. To se je pozneje spremenilo v gospelske pevske zbore, ki jih poznamo še zdaj. Gospel pomeni dobro novico in obljublja boljšo prihodnost za pravične in zatirane. Je čustvena verska glasba, ki sporoča čisto veselje. V svoji sodobni obliki gospel črpa svoj navdih iz spiritualov, bluesa, jubileeja in afriških ritmov. Mnoge pevce bluesa, jazza in rocka je najprej navdihovala prav ta glasba. Tematika gospela je torej zelo aktualna, saj se tudi zdaj ljudje srečujemo s krivico, težavami, bedo in revščino, kot so se v Ameriki sužnji borili za svobodo in pravico.

• VOKALNA SKUPINA VIVERE, Slovenska Bistrica

• Vodja skupine in avtorica sporeda: Nadja Stegne

  B-harmonije

  Marko Tajčević (1900–1984): PJESME DODOLSKE (srbske ljudske)
  neznano
  Dalibor Đukić (1983): POD KOZAROM (krajiška ljudska)
  neizdano
  Dragana Veličković (1963): LASTAVICA (Dragana Veličković)
  neizdano
  Stevan St. Mokranjac (1856–1914): TEBE POJEM (liturgija sv. Jovana Zlatoustega)
  Astrum

  Obrazložitev teme (avtorica: Natalija Šarman Ferlež)
  Preko ramen tete Borisave sem strmela v težke note in predznake pravoslavne liturgije v cerkvi sv. Marka v Beogradu. S prstom sem pokazala na neki znak, rekla je: »B.« Nisem razumela, zvenel je tako žalostno in hkrati tako veličastno, bogat zvok se je razlegal med zidovi neskončne cerkve. Teta je rekla: »Razumela boš, ko odrasteš.«
  Zvečer so prišli sosedi in prijatelji. Mize so se šibile zaradi dobrot tete Borisave, zapeli so in zaplesali kolo, baba iz Šumadije mi je za zimo pletla nogavice iz ovčje volne. Pesmi so govorile o širokih poljih in visokih planinah, o ponosu vojske in skrivnosti ljubezni, ki ti jo ciganka prebere z dlani. Nisem razumela, a slišala sem B, spremljal je vse harmonije. In čakala sem, da odrastem.

  Najlepša pisma mi je pisal Nikola, zabavna in bogata. Dolgo mi je mahal, ko sem izginjala s perona, in bil je prvi, ki sem ga videla jokati. Brezmejna je bila najina ljubezen, kot ptica je letela preko Ohridskega jezera, zaplavala v Jadranskem morju in se preko stoletnih bosanskih smrek ugnezdila v mojem srcu. Odraščala sem. Prišlo je dolgo obdobje, ki ga nikoli ne bom razumela. B je potihnil.
  
  In je minilo. Odrasla sem. Spet slišim B, ki odzvanja v zvoncih ovac, v statvah, ujetih v barvite čilime, v orožju stoletnih bojev, v neskončnih poljih žita, v norem ritmu opank, plešočih v verigi mladosti, v jutranji molitvi z minareta, v tekočem sladkorju baklave, v mozaikih cerkvenih zidov, v črnih očeh ljubimca, v sivem kamnu Dinarskih vrhov, v Njegoševi rimi, v ciganski violini ob Donavi, v kapljici najmočnejšega žganja, v zvonkem smehu najboljšega prijatelja. In vsaj zdi se, da razumem. Harmonije Balkana.

• KVINTET VINTGAR, Blejska Dobrava

• Vodja skupine in avtor sporeda: Luka Černe

  4 otroške za 5 mož

  Janez Bitenc (1925–2005)/Samo Vovk (1989): UA, UA (METULJČEK CEKINČEK) (Janez Bitenc)
  neizdano, noviteta
  Samo Vovk (1989): EKATE PEKATE (slovenska ljudska izštevanka)
  neizdano, noviteta
  Janez Bitenc (1925–2005)/Barbara Grahor (1994): NAŠA ČETICA KORAKA (Janez Bitenc)
  neizdano, noviteta
  Samo Vovk (1989): DEDA, VZEMI SI OČALA (n.n.)
  neizdano, noviteta

  Obrazložitev teme (avtor: Luka Černe)
  Ideja je dozorela ob prepevanju s sinom Julijem, v katerem sem se večkrat tudi sam prepoznal. V sklopu pesmi želimo prikazati življenjski cikel, ki se odvija od otroka, starša, starega starša in nazaj do otroka. V vsakem obdobju zaznavamo različne zvoke, imamo različne navdihe in predvsem izkušnje. Cikel smo spletli s štirimi skladbami in vsaka ustreza določenemu življenjskemu obdobju.  V prvi kot dojenčki zaznavamo prve zvoke, različne ritme in ropotuljice. V drugi smo že najstniki, ki se iščemo in z različnimi stili ter igro izštevanke hrepenimo po svoji poti. Potem smo že odrasli, delavni, marljivi, dajemo vzgled mladim. Na koncu pa cikel skleneta vnuk in dedek. Pred spanjem dedek iz knjige prebere še zadnje črke, konča pa z besedami Toneta Pavčka in modro preleti cikel nazaj, vse tja do otroštva.

• MEŠANI PEVSKI ZBOR VIVA BREŽICE

• Zborovodkinja in avtorica sporeda: Simona Rožman Strnad

  Daj, da te objamem

  Damijan Močnik (1967): BELOKRANJSKI KRES (belokranjske ljudske)
  neizdano
  JURJEVSKA (ljudska v izvirni obliki)
  GNI M 24.476
  Marijan Dović (1974): ZELENI JURIJ (po belokranjskih ljudskih motivih)
  Naši zbori, JSKD
  Tine Bec (1993): IGRAJ KOLO NA DVA DESETINA (belokranjska ljudska)
  neizdano, noviteta

  Obrazložitev teme (avtorica: Mateja Jankovič Čurič)
  Ljudske pesmi kažejo življenje v neposredni resničnosti in elementarno močni preprostosti ter segajo v najstarejše čase. Zanje je bil poleg besedila vedno bistven tudi napev. Vsebinsko naša lirska ljudska pesem opeva ljubezen do doma, narave, sočloveka in boga in daje duška ljudskemu občutju ob raznih priložnostih: rojstvu, svatovanju, smrti. Včasih je resna in razmišljujoča, včasih šaljiva in nagajiva.
  Tako je tudi zasnovan program, ki smo ga pomenljivo naslovili Daj, da te objamem. Objem je odraz ljubezni, ta pa ima neizmerno moč. Na kresni večer tako kresnice trosijo srečo in ljubezen po hišah in med njimi je tudi dekle, ki se na prvi pogled zagleda v mladega fanta; ta se v skupini preostalih fantov kot zeleni Jurij pridruži skupini kresnic. Spogleduje se z njo in jo osvaja, sama pa mu poglede vrača in ga zapeljuje. Ko jo izzovejo, naj izbere svojega dragega, izbere fanta, ki ji je svojo naklonjenost izkazal že ob snidenju. Takrat resnica pride na dan in mladi par svoje ljubezni ne more več skriti.

  Zgodba se prepleta s petjem, plesom, delno podprto z violinami. Sklepna skladba je učinkovita priredba – noviteta Tineta Beca.

• Organizator:

  Javni sklad RS za kulturne dejavnosti
  v sodelovanju z
  IFCM - International Federation for Choral  Music

   

  Dodatne informacije

  Mihela JAGODIC samostojna strokovna svetovalka za vokalno glasbo T: (01) 2410 525 F: (01) 2410 536 E: mihela.jagodic@jskd.si