VOKALNA SKUPINA DIVA, Bloke

Vodja skupine in avtorica sporeda: Irena Cundrič Iskra
Uroš Pele, klavir, Ivana Barčić Mišić, prečna flavta, Ana Šolar, violina, Mitja Zalar, kitara, Štefan Iskra, baskitara, Filip Fratina, tolkala

Na svetu si, da gledaš sonce
(Tone Pavček)

Egi Gašperšič (1936): LJUBEZENSKA USPAVANKA (Tone Pavček)
JSKD

Uršula Jašovec (1986): NEKAJ JE V ZRAKU (Tone Pavček)
neizdano

Pavel Dolenc (1968): SREČA (Tone Pavček)
JSKD

Rok Golob (1975): DOBER DAN, ŽIVLJENJE! (Tone Pavček)
neizdano

Obrazložitev teme (avtorica: Irena Cundrič Iskra)
Besede Toneta Pavčka nam z življenjsko vedrino in izpovedno močjo takoj sedejo v srce. Pevke Vokalne skupine Diva se z njimi z lahkoto poistovetijo, saj želijo svojim poslušalcem prinašati sporočilnost, vedrost in svežino. V programu želijo predstaviti vedno sodobno Pavčkovo poezijo, ki so ji dodali svoje žlahtne poudarke zdaj delujoči skladatelji.
Egi Gašperšič je ob Pavčkovih besedah: »noč in zvezde in poljubi … mehke trave in spomini« ustvaril tenkočutno Ljubezensko uspavanko. Skladatelj pravi, »da so v Pavčkovi poeziji vsem poznana čustva povedana ljubko in preprosto, a vseeno na izviren način«.
Uršula Jašovec nas v pesmi Nekaj je v zraku najprej postavi v čuječo nežnost prvih zaljubljencev. A pripelje nas tudi do močnejših občutij in smelih zvokov ob vprašanju: »je to navdih, je to ljubezen?« Pesem Sreča, ki jo je Pavel Dolenc na željo Vokalne skupine Diva za Sozvočenja priredil v triglasno, pa nas s svojimi vedrimi besedami in ritmom bodri in opogumlja. »Pesem ima globoko sporočilnost, saj je sreča v dobro opravljenem delu in dobrih odnosih z bližnjimi,« je o Pavčkovi pesmi povedal skladatelj. V pesmi Dober dan, življenje! pa nas ob Pavčkovem izjemnem veselju do življenja močno nagovori tudi skladatelj Rok Golob s svojim silovitim hrepenenjem po ustvarjanju.

VOKALNA SKUPINA CANTATE DOMINO, Kočevje

Vodja skupine: Franc Štefanič
Avtorja sporeda: Helena in Franc Štefanič

Štirje letni časi

Alojz Srebotnjak (1931–2010): KRAŠKA JESEN (Srečko Kosovel)
Naši zbori

Emil Adamič (1877–1936): V SNEGU (Simon Jenko)
Naši zbori, ZKOS/JSKD

Matija Tomc (1899–1986): MAJEVA (Gojmir Gorjanko)
Naši zbori, ZKOS/JSKD

Barbara Maurer (1982): PESEM (Tone Pavček)
Astrum

Obrazložitev teme (avtorja: Helena in Franc Štefanič)
Letos se je poslovil še zadnji predstavnik slovite četverice slovenskih pesnikov Ciril Zlobec. On in drugi poeti nam ponujajo bogato zakladnico pesmi, ki bogatijo kulturno dediščino našega naroda. In kadar verz dobi še notno podlago, postane še bolj prepričljiv in doživet. Z uglasbeno poezijo slovenskih pesnikov se bomo sprehodili skozi štiri letne čase.
Jesen je, na Krasu. Sladko grozdje je pobrano in že se je spremenilo tudi v vino. V napitek, ki odganja otožnost v deževnih in pustih jesenskih dneh. Z verzi Srečka Kosovela in uglasbitvijo Alojza Srebotnjaka v pesmi Kraška jesen prisluhnimo melanholičnemu vršenju lip, topolov in hrastov v jesenskem vetru.
Narava pozimi pod snežno odejo obnemi. Pod njo pa prihajajoča pomlad že pripravlja k rasti pisano cvetje. Le poetovo srce v zimskem hladu ostaja žalostno. Pesem V snegu je napisal Simon Jenko, uglasbil pa Emil Adamič.
A sneg skopni in  maja nas ogreje zlato sonce. Lahkih nog se zapodimo med pomladno cvetje in ptičje gostolenje. Pomlad res pomlajuje, je v svoji pesmi Majeva že pred skoraj stotimi leti poudaril Gojmir Gorjanko. Vzdušje brezskrbnega rajanja na cvetočem travniku pa je v notni zapis slikovito ujel Matija Tomc.
Vsako leto vedno znova čakamo toplega poletja, ko na ravnem polju v vetru valovi rumeno cvetoče žito. S Tonetom Pavčkom prisluhnimo šumenju bilk in se skrijmo med žitno klasje, kjer nas žalost nikoli ne bo našla. S Pesmijo, ki jo je leta 2013 Barbara Maurer uglasbila Tonetu Pavčku v spomin, bomo sklenili sprehod skozi štiri letne čase s slovenskimi poeti in skladatelji. Posvečamo ga spominu na  četverico priznanih  slovenskih pesnikov: Koviču, Menartu, Pavčku in Zlobcu.

OKTET MI, Mengeš

Zborovodja: Anže Hribar
Avtor sporeda: Žan Avbelj

Zvezdna milina, srčna toplina

Reginald Unterseher (1956)/Žan Avbelj (1994): THE STEADY LIGHT (Sheila Dunlop)
neizdano

Žan Avbelj (1994): LUNA, LUNICA (slovenska ljudska)
neizdano

Slavko Avsenik (1929–2015), Vilko Ovsenik (1928–2017)/Žan Avbelj (1994): ZVEZDE NA NEBU ŽARE (Elza Budau)
neizdano

Obrazložitev teme (avtor: Žan Avbelj)
Noč ima svoje čare. Tišino, ki govori brez premikanja ustnic, tišino, ki govori, ne da bi budila speče. Takrat se od nekod pojavi svetloba, drobne lučke upanja utripajo na nebu in življenje takoj postane prijetnejše. Še toliko lepše je, če si zvezdno nebo lahko delimo z nekom ali da imamo nekoga, h kateremu nas nočna svetloba vodi.
Da bi znali ceniti moč luči, smo v življenju zagotovo imeli nekoga, ki nam je s svojim žarenjem utrjeval pot. Vendar je na vsakem izmed nas, da previdno izbere in se odloči, kateri svetlobi slediti in to nositi naprej. Ta sklop pesmi je posvečen vsem tistim ljudem, ki so se odločili, da bodo naša svetloba.

ŽENSKI PEVSKI ZBOR BISER KD LOTOS, Grosuplje

Zborovodja in avtor sporeda: Fernando Mejias
Neža Capuder, violina, Katarina Kozjek, violončelo, pevke zbora Biser, tolkala
Pevka zbora Biser, povezovalka

Aj, zèlena je vsa gorá

Uroš Krek (1922–2008): AJ, ZÈLENA JE VSA GORÁ (belokrajnska ljudska)
SLKD/JSKD

Ambrož Čopi (1973): DA HӦRӒ TA ĆANÏNAWA (ljudska iz Osojan v Reziji)
Astrum

Katarina Pustinek Rakar (1979): VISOKA JE GORA (gorenjska ljudska)
neizdano, noviteta

Fernando Mejías (1969): NA GORI JE MOJ DOM (ljudska iz Ravnice)
neizdano, noviteta

Andrej Misson (196): BOM ŠLA NA GORO (gorenjska ljudska)
samozaložba

Obrazložitev teme (avtor obrazložitve: Fernando Mejias)
Za svoj prvi nastop na regijski reviji Sozvočenja se je ŽPZ Biser odločil, da bo počastil slovenske gore. Slovenija je prepredena z gorami in skupaj s svojo zeleno barvo simbolno predstavlja domovino širom po svetu. Program sestavljajo slovenske ljudske skladbe, ki imajo že v naslovih besedo gore. Vsaka skladba je iz druge regije, prestopili pa bomo tudi prag naše domovine in s pesmijo obiskali gore pri naših zamejcih v Reziji. Vsako skladbo je priredil drug skladatelj: Andrej Misson, Uroš Krek, Pavle Merkú in Ambrož Čopi. Katarina Pustinek Rakar je k programu prispevala noviteto (priredbo), napisano prav za to priložnost. Tudi naš zborovodja Fernando Mejías je navdušeno popestril program s še eno noviteto (priredbo). Želimo, da bi skupaj s pesmijo prepotovali Slovenijo in obiskali naše gore. Slovenski pregovor namreč pravi: Domača gora je najbolj zelena.

KULTURNO DRUŠTVO BEJAZZY, Ljubljana

Zborovodkinja in avtorica sporeda: Ksenja Pirc
Maruška Avbelj, plesalka stepa

Horuk v stare čase

Bob Carleton/arr. Donald Moore (1894–1956): JADA JAZZ (Donald Moore)
Carl Fisher

George in Ira Gershwin/arr. Jay Althouse (1898–1937 in 1896–1983): I GOT RHYTHM (George in Ira Gershwin)
WB Music Corp.

Duke Ellington/arr. Jay Althouse (1899–1974): IT DON'T MEAN A THING (IF IT AIN'T GOT THAT SWING) (Irving Mills)
WB Music Corp.

Julius Dixon in Beverly Ross/arr. Ksenja Pirc (1913–2004  in 1939): LOLLIPOP (Julius Edward Dixson in Beverly Ross)
neizdano

Obrazložitev teme (avtorica: Ksenja Pirc)
Napredna tehnologija se je dotaknila že vsakogar izmed nas. V poplavi medijev, s katerimi komuniciramo in spoznavamo novitete, se zdi že prav eksotična izkušnja poslušanja glasbe na star način.
Starinski gramofon vedno pritegne poglede in vsaj za trenutek človeka prestavi v neke druge čase, ki jih poznamo iz filmov, ko se je na takih napravah vrtela svetleče se črna plošča, po kateri je nežno drsela igla, kot da bi risala glasbo, ki se je širila iz značilne trobljaste oblike. Glasbo, ki je s svojim pulzirajočim swingovskim ritmom in vznemirljivimi jazzovskimi harmonijami zaznamovala tisti čas. S starinskim gramofonom se bomo za trenutek vrnili v čase, ko sta brata Gershwin, Duke Ellington in drugi ustvarjali svoje največje uspešnice. S pesmijo Jada Jazz predstavimo radoživost swinga in lepoto jazza. Z Gershwinovo I Got Rhythm bomo prebudili nekaj najbolj prvinskega v človeku – ritem. Spremljajoča plesalka bo odplesala za tiste čase precej običajen ples step, ki so ga številni igralci in pevci obvladali, zdaj pa je to znanje že redkost. Elingtonov jazzovski standard It Don't Mean A Thing (If It Ain't Got That Swing) govori o swingu kot smislu življenja in veselju do bivanja. Na koncu našega popotovanja skozi stare čase pa se bomo v slovo posladkali še s pesmico Lollipop (Lizika), ki se je proslavila z izvedbo ženskega kvarteta The Chordettes in ostala priljubljena do zdaj.

ŽPZ TONJA, Borovnica

Zborovodkinja in avtorica sporeda: Eva Mori

Vse najboljše, Jakob Jež

Jakob Jež (1928): PRVA SUITA NARODNIH (slovenska ljudska)
Travnički so že zeleni
Sijaj, sijaj, sončece
Na planincah
Šmentana muha
Naši zbori, ZKOS/JSKD

Obrazložitev teme (avtorica: Eva Mori)
Z voščilom Jakobu Ježu  ob 90. rojstnem dnevu želimo podariti vsaj del najlepše suite naše domovine; naj mu sije, sije sonce na vse poti – v dolince in planince. Misli naj se mu v vseh letnih časih vračajo na zelene travnike in naj njegove oči vedno uzrejo prelepo razcvetene rož'ce in dobre pr'jatle.
Vsaj eno dekle naj mu natrga (mu podari!) najlepših rož; tista šmentana muha pa naj obmiruje in ne moti praznovanja …

PEVSKA SKUPINA RŽ, Mengeš

Vodja skupine in avtor sporeda: Andrej Ropas

Rž-hrepenjenje-ljubezen

Risto Savin (1859–1948)/Andrej Ropas (): ZORI, RUMENA RŽ (Rudolf Baumbach – A. Aškerc)
neizdano

???: SAM SE ŠETAO (ljudska iz Gornje Bistrice v Prekmurju)
Astrum

???: KEMU SI DALA ROŽICE (DA BI TOJA MATI ZNALA) (ljudska iz Kaštela v Istri)
Astrum

Andrej Makor (1987): PRAV PO PRSTIH (Marko Margon)
Astrum

Obrazložitev teme (avtor: Andrej Ropas)
Pevska skupina Rž iz Loke pri Mengšu je svojo pevsko pot začela avgusta 2006. Ime smo si nadeli po žitu, ki je po ljudskem izročilu simbol naše vasi Loka pri Mengšu. Delujemo pod okriljem Kulturnega društva Antona Lobode. Pevci Rži smo želeli najti svojemu imenu primerno pesem in prav prva skladba Zori, rumena rž se nam je zdela primerna za naš sestav, saj opeva nam ljubo žito. Vaško okolje, vaško življenje, naklonjenost med vaščani, med dekleti in fanti in njih hrepenenje nas je pripeljalo do druge skladbe – San še šetao. Mladostna naklonjenost včasih pripelje do hudomušnih pripetljajev med dekletom in fantom, zato pesem Kemu si dala rožice.  Naklonjenost  pa s časom prerase v pravo ljubezen. Ta vodi do poroke, največje veselje mladih staršev pa je malo bitje, ki mirno spi v svoji posteljici  – pesem Prav po prstih.

ŽENSKI PEVSKI ZBOR BREZOVICA

Zborovodkinja in avtorica sporeda: Sonja Sojer
Nadja Rus, klavir

Ljubezen v skladbah mlajše skladateljske generacije

OLA GJEILO (1978): TUNDRA (Charles A. Silvestri)
Walton Music

ROBERTO BRISOTTO (1972): PA DA BI ZNAL (Srečko Kosovel)
ZRSŠ

TADEJA VULC (1978): LJUBEZEN-LOVE-AMORE (Tea Plaftak)
Astrum

EVGEN BIBIANKO (1990): PREPELICA SE V DETELCI SUČE (prleška ljudska)
Astrum

Obrazložitev teme (avtorica: Sonja Sojer)
Povezovalna nit izbranih skladb je  ljubezen. Ola Gjeilo izraža predanost in neizmerno ljubezen do domovine. Opiše tundro, rojstni kraj svojega očeta, in kraj  svojega odraščanja. To je opustošena pokrajina, čudovito lepa in divja. Navdaja z občutkom, da stopaš po sveti zemlji.
V skladbi  Pa da bi znal, ki jo je skladatelj Roberto Brisotto posvetil zboru VITRA in dirigentki Petri Grassi, slišimo pretanjeno izpoved o neuresničeni in hrepeneči  ljubezni, kot jo je opisal pesnik s Krasa Srečko Kosovel.
Tadeja Vulc pravi, da je v življenju najpomembneje vse delati  z ljubeznijo, saj se tako ljubezen in toplina  prenašata naprej in osrečujta ljudi. Takšno razpoloženje o močni in goreči ljubezni prinaša skladba Ljubezen-love-amore ter širi veselje, srečo  in ljubezen.
Ljubezen do lastnih korenin in do ljudske ustvarjalnosti  pa  zveni  iskrivo, igrivo in hudomušno v skladbi Evgena Bibianka  Prepelica se v deteli  suče.

GLASBENA SKUPINA AMABILE, Zagradec

Vodja skupine in avtorica sporeda: Monika Hočevar

Čudovitega sveta obok

Nada Žgur (1952): ČUDOVIT JE TA SVET (WHAT A WONDERFUL WORLD) (G. D. Weiss & B. Thiele)
neizdano

Črt Sojar Voglar (1976): KJE SO TISTE STEZICE (ljudska)
Astrum

Matej Kastelic (1994): SLOVOLOK (Irena P. Beguš)
neizdano, krstna izvedba

Andrej Makor (1987): KAM HITIŠ (Mila Kačič)
Astrum

Obrazložitev teme (avtorica: Polona Hrovat)
Ko te nori vsakdan s svojim hitenjem znova močno utrudi, spomni se tistih stezic, ki peljejo v kraje, kjer je tvoje srce najraje. Tam tudi hitenje izgleda drugače, tam, četudi si sam, je mir v tebi in s teboj.
In če na teh stezicah nosiš srce v dlaneh
in imaš iskrice v očeh,
se ti gotovo kdo pridruži,
nekdo tak, ki si te zasluži.

Ko se prepleteta v popoln lok,
bo to čudovitega sveta obok.
Ker ta svet, če je ob pravem trenutku ujet, je čudovit.
Drevo, cvet, oblak in nebo,
nasmeh, vseh barv koža in oko,
vse je tako lepo, da svet le čudovit je lahko.
V svojem sozvočju lahko ujameta sanje
in si pripravita stezice za skupno popotovanje.
Za naprej. Vse do tja, kjer ni nič več mej.

MEPZ PROSAVUS, Zasavje  

Zborovodja in avtor sporeda: Aljaž Bastič
Aleš Gulič, povezovalec

Dan kot življenje

Uroš Krek (1922–2008): LIRIČNA SUITA (Fernando Villalon, prevedel Alojz Gradnik)
Jutro
AccordiA

Tine Bec (1993): POLDAN (Vida Taufer)
neizdano, noviteta

Emil Adamič (1877–1936): VEČERNA PESEM II. (maloruski zl. Mlaka, prevedel Oton Župančič)
Glasbena matica

Vilko Ukmar (1905–1991): OPOLNOČI (Srečko Kosovel)
ZKOS/JSKD

Obrazložitev teme (avtor: Aljaž Bastič)
V spored našega nastopa, ki smo ga naslovili Dan kot življenje, smo uvrstili štiri slovenske skladbe za mešani zbor, ki obravnavajo posamezne dele dneva. Ena izmed njih je tudi noviteta Tineta Beca Poldan na besedilo Vide Taufer. Sicer pa bomo nastop začeli z Jutrom iz lirične suite Uroša Kreka, sledila bo že omenjena Poldan, nato Večerna pesem II. Emila Adamiča, program pa bomo sklenili z Ukmarjevo Opolnoči.
Ob skladbah, ki slikajo posamezne dele dneva, je razmišljal prof. Aleš Gulič in je osebnoizpovedno primerjal posamezne dele dneva z življenjem. Pripravil je vezno razmišljanje, ki ga bo na Sozvočenjih tudi sam predstavil. Njegovo besedilo se glasi:
… le bitje srca in šum krvi sta, ko si in te ni, potem  padeš v tišino in zvoki sveta še ne dospejo vate. Po času in  neskončnosti ničesar se iz megle nepoznanega izriše  materina podoba in za njo vse druge in vse drugo.  Tudi  prva pesem je materin glas in potem zaslišiš in prepoznaš vse druge in vse drugo. Postaneš del sveta in svoj svet. Vse več ga je in vse več te je. In v zenitu dne si v sebi večen, vsemogočen, vse veš in vse imaš prav.  Ko svoj dan šele začneš, si v svojem srcu in misli na vrhu sveta.
Mine tvoj poldan, sonce začne padati svetu in ljudem, pot se obrne tudi tebi navzdol, vse do črne teme. Takrat začutiš, da čas – v resnici in neizprosno – ničesar ne prinaša, ampak odnaša. Najboljši dnevi so mimo, ne da bi vedeli zanje, največje strasti se poležejo, vse lepo in enkratno steče v korito velike reke, kri ni več, kot je bila,  kipeča in svetla,  živa in hiteča.  Misli se utrudijo v ponavljajoče se spoznanje  o minevanju in  smislu  boja z mlini na veter.  Tudi  to, kar si, medli, hlapi, izgineva  v meglo popoldneva,  v  preračunavanjih s sabo, v polmrak  in pričakovanje konca svoje pesmi. Ostanejo sanjarjenja in proti  večeru še teh ni več.
Ali je večer, ko sonce zbledi za kopreno meglic ali ko krvavo brez slovesa utone za obzorjem ali ko se prižgo luči v domovih ali ko sam sebi izmeriš in stehtaš  življenje ali ko se tega lotijo drugi.  Tisočeri večeri, tisočera  umiranja. Je večer, ko misel in spomin prikličeta ljudi, ki jih ni več, ko se potopiš v onostranstvo minulega  od prve slike obrazov okrog sebe do zadnje z ljudmi, ki jih ob začetku niti slutnja ni vedela.  Je večer šele takrat, ko vsi odidejo in ostaneš končno sam in ti je od te samote  hudo in lepo.  Ko je tišina le prostor za nov zven vesoljstva, za novo bitje srca in nov šum krvi. Za moje, naše sanje nespočetih in nerojenih ljudi.
… in glej: že dviga se zarja ...
Življenje je lepše od sanj.