FOLKLORNA DEJAVNOST
IZVEDENA SREČANJA IN SEMINARJI SEZONA 2014/15PRIREDITVE
IZOBRAŽEVANJAIZOBRAŽEVANJASEZONA 2014/15
IZVEDENA IZOBRAŽEVANJA
|
Rok prijave: potekel |
NOVA GLASBILA – STARI NAČINIBeltinci, 25. - 27. 7. 2014 Namenjena je godcem folklornih in drugih godčevskih skupin, ki poustvarjajo inštrumentalno glasbeno izročilo, da bi se na njem seznanili z ljudskim načinom igranja plesnih viž.
|
Rok prijave: potekel |
PETJE V RAZLIČNIH PEVSKIH SESTAVIHBeltinci, 25. - 27. 7. 2014 Delavnica bo ponudila vrsto možnosti za praktično spoznavanje pevskega izročila ter učenja ljudskega petja.
|
Rok prijave: potekel
|
SEMINAR OB
|
Rok prijave: potekel
|
SEMINAR OB
|
Rok prijave: potekel |
OBLAČILNA DEDIŠČINAKranj, 21. – 23. 2. 2014 Na seminarju bo mogoče spoznati dobre prakse oblikovanja kostumskih podob folklornih skupin in spoznavati umetnost vezenja.
|
Rok prijave: potekel |
SEMINAR ZA VODJE PETJA V FOLKLORNIH SKUPINAHLjubljana, januar do marec 2014 Seminar bo obsegal okoli štirideset ur in predvideva izvedbo v štirih sobotah. Na njem bo mogoče podrobneje spoznati pevsko izročilo ter njegovo poustvarjanje v folklornih skupinah.
|
Rok prijave: potekel |
SEMINAR ZA PEVCE LJUDSKIH PESMI ("ljudske pevce")Ljubljana, januar do marec 2014 Seminar bo obsegal okoli štirideset ur in predvideva izvedbo v štirih sobotah. Na njem bo posebna pozornost posvečena spoznavanju načinov učenja ljudskega petja – predvsem učenja na podlagi izkustva.
|
Rok prijave:potekel |
NADALJEVALNI SEMINAR ZA VODJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN: KOROŠKI PLESI, 2. DELRadlje ob Dravi, 31. 1. - 2. 2. 2014 Seminar je namenjen spoznavanju plesov, zapisanih na Koroškem in prilagajanje teh plesov delu z otroki.
|
Rok prijave:potekel |
NADALJEVALNI SEMINAR ZA VODJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN: KOROŠKI PLESI, 2. DELRadlje ob Dravi, 31. 1. - 2. 2. 2014 Na seminarju bo mogoče podrobno spoznati plesno izročilo Koroške.
|
Rok prijave: zaključen |
POSVET S STROKOVNIMI SPREMLJEVALCILjubljana, 11., 12. in 18. 1. 2014 Na posvetu se bomo pogovorili o dosedanjih usmeritvah v folklorni dejavnosti in skušali poiskati možne nove poti strokovnega spremljanja in razvijanja področja poustvarjanja izročila.
>> v pripravi |
Rok prijave: potekel |
GODČEVSTVO NA SLOVENSKEMZreče, 24. 11. 2013 Seminar bo skušal spodbuditi godce, ki igrajo v različnih zasedbah, da se bodo znali prilagoditi »plesnemu« občinstvu in za ples zaigrati viže na način, da bodo »šle v noge«.
|
Rok prijave: potekel |
PETJE LJUDSKIH PESMIZreče, 24. 11. 2013 Na seminarju bo predavanje o pevskem izročilu in delavnica, na kateri se bodo udeleženci seznanjali z možnostmi interpretiranja pevskega izročila v sodobnosti.
|
SEMINAR OB
|
|
OTROŠKI FOLKLORNI TABORNovo mesto, 27.–29. 9. 2013
>> v pripravi
|
|
Rok prijave: |
EKSKURZIJA NA FOLKLORNI FESTIVAL V ZAKOPANE NA POLJSKOZakopane, 25 - 30. 8. 2013 |
|
SVETOVANJE NA TERENU – PEVSKE IN GODČEVSKE SKUPINELjubljana in drugi kraji po Sloveniji, od februarja do aprila 2013 |
|
SVETOVANJE NA TERENU –OTROŠKE IN ODRASLE FOLKLORNE SKUPINELjubljana in drugi kraji, 2013 |
GODČEVSKA DELAVNICA - OD NOTNEGA ZAPISA K IGRANJU V ŽIVOBeltinci, 26.–28. 7. 2013 |
|
|
PEVSKA DELAVNICA-PETJE V MEŠANIH SKUPINAHBeltinci, 26.–28. 7. 2013 |
|
SEMINAR OB SREČANJU PA TA VIŽA NI PREČ "IGRANJE PLESNIH VIŽ V FOLKLORNIH IN GODČEVSKIH SKUPINAH"Ljubljana, 2. 3. 2013 (Antonov dom) |
SVETOVANJE NA TERENU –OTROŠKE IN ODRASLE FOLKLORNE SKUPINELjubljana in drugi kraji, 2013 |
|
OBLAČILNA DEDIŠČINAKranj, 22.–24. 2. 2013 |
|
NADALJEVALNI SEMINAR ZA VODJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPINDravograd, 25.–27. 1. 2013 Rok prijave: 16.1. 2013 |
|
NADALJEVALNI SEMINAR ZA VODJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPINDravograd, 25.–27. 1. 2013 Rok prijave: 16.1. 2013 |
|
POSVET S STROKOVNIMI SPREMLJEVALCIRogaška Slatina, 19.–20. 1. 2013 |
|
GODČEVSTVO NA SLOVENSKEM Cerkvenjak, 25. 11. 2012 |
|
HARMONIKA KOT LJUDSKO GLASBILOCerkvenjak, 25. 11. 2012 |
|
PETJE LJUDSKIH PESMICerkvenjak, 25. 11. 2012 |
|
OTROŠKI FOLKLORNI TABORPlanica, 21.–23. 9. 2012 |
|
FOLKLORNI TABOR ZA ODRASLEMaribor, 28.–30. 9. 2012 |
|
KINETOGRAFIJA (računalniško opismenjevanje)Ljubljana, oktober – december 2012 in |
|
LE PLESAT ME PELJI 2013, 1. DELBeltinci, 28. 7. 2013 Namenjeno je predstavitvi zanimivih programov odraslih folklornih skupin, izbranih na podlagi strokovnega ogleda sedmih regijskih srečanj odraslih folklornih skupin. >> Več informacij |
|
RINGARAJA 2013Šentjernej, 25. 5. 2013 Na državnem srečanju se predstavijo otroške folklorne skupine iz različnih predelov Slovenije, ki so uspešno prešle tristopenjski sistem selekcije ter s tem dokazale svojo inovativnost in kakovost v poustvarjanju otroškega izročila. |
|
PA TA VIŽA NI PREČ 2013Ljubljana, 2. 3. 2013 Godčevsko srečanje je namenjeno tistim, ki delujejo v okviru folklornih skupin ali zunaj njih in se intenzivneje kot drugi posvečajo poustvarjanju inštrumentalno-glasbenega izročila. Nastopajoči bodo izbrani na podlagi zvočnih posnetkov, ki jih bodo poslali na razpis. >> Več informacij |
|
PEVCI NAM POJEJO, GODCI PA
|
|
LE PLESAT ME PELJI 2012, 2. DELMaribor, 29. 9. 2012
|
OTROŠKI FOLKLORNI TABORNovo mesto, 27.–29. 9. 2013 |
|
|
EKSKURZIJA NA FOLKLORNI FESTIVAL V ZAKOPANE NA POLJSKOZakopane, 25 - 30. 8. 2013 |
GODČEVSKA DELAVNICA - OD NOTNEGA ZAPISA K IGRANJU V ŽIVOBeltinci, 26.–28. 7. 2013 |
|
|
PEVSKA DELAVNICA-PETJE V MEŠANIH SKUPINAHBeltinci, 26.–28. 7. 2013 |
|
SEMINAR OB SREČANJU PA TA VIŽA NI PREČ "IGRANJE PLESNIH VIŽ V FOLKLORNIH IN GODČEVSKIH SKUPINAH"Ljubljana, 2. 3. 2013 (Antonov dom) |
SVETOVANJE NA TERENU –OTROŠKE IN ODRASLE FOLKLORNE SKUPINELjubljana in drugi kraji, 2013 |
|
OBLAČILNA DEDIŠČINAKranj, 22.–24. 2. 2013 |
|
NADALJEVALNI SEMINAR ZA VODJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPINDravograd, 25.–27. 1. 2013 Rok prijave: 16.1. 2013 |
|
NADALJEVALNI SEMINAR ZA VODJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPINDravograd, 25.–27. 1. 2013 Rok prijave: 16.1. 2013 |
|
POSVET S STROKOVNIMI SPREMLJEVALCIRogaška Slatina, 19.–20. 1. 2013 |
|
GODČEVSTVO NA SLOVENSKEM Cerkvenjak, 25. 11. 2012 |
|
HARMONIKA KOT LJUDSKO GLASBILOCerkvenjak, 25. 11. 2012 |
|
PETJE LJUDSKIH PESMICerkvenjak, 25. 11. 2012 |
|
OTROŠKI FOLKLORNI TABORPlanica, 21.–23. 9. 2012 |
|
FOLKLORNI TABOR ZA ODRASLEMaribor, 28.–30. 9. 2012 |
SREČANJA V SEZONI 2011/2012
PRIREDITVE
Ringaraja 2012, državno srečanje otroških folklornih skupin
Šentjernej, 26. maj 2012
Predvidoma 8 do 10 skupin, 300 obiskovalcev.
Na državnem srečanju se bo predstavilo od 8 do10 otroških folklornih skupin iz različnih predelov Slovenije, in sicer s programi, dolgimi od 5-8 minut, ki bodo uspešno prešli tristopenjski sistem selekcije ter s tem dokazali svojo inovativnost in kakovost v poustvarjanju otroškega izročila. Preteklo srečanje je pokazalo, da so otroške folklorne skupine sposobne kakovostno izvajati plesni in pevski program ter da ob tem lahko poustvarjajo tudi otroško izročilo.
Programe bosta na podlagi regijskih srečanj otroških folklornih skupin izbrali Petra Nograšek in Majda Nemanič.
Le plesat me pelji 2012, državno srečanje odraslih folklornih skupin, 1. del
Prvi del
Beltinci, 29. julij 2012
Drugi del
Maribor, 29. september 2012
Namenjeno je predstavitvi zanimivih programov odraslih folklornih skupin, izbranih na podlagi strokovnega ogleda sedmih regijskih srečanj odraslih folklornih skupin. Izbor je usmerjen v iskanje kakovostnih skupin, ki se na državnih srečanjih še niso predstavile, a imajo izvirne in za širše občinstvo zanimive programe.
Programe na podlagi regijskih srečanj otroških folklornih skupin izbrala Brane Šmid in Neva Trampuš.
Pevci nam pojejo, godci pa godejo 2012, državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž
Cerkvenjak, 24. november 2012
Glede na to, da je skupine, ki se ustanavljajo na novo, in skupine, ki že delujejo, a njihovi člani niso bili tesneje povezani z ljudskim petjem, težko primerjati s pevci, ki imajo povsem drugačno tradicijo, smo se odločili, da bomo državna srečanja pripravljali bienalno, in sicer se bodo eno leto predstavili poustvarjalci, drugo leto pa skupine, ki so še primarno povezane z ljudskim petjem. Na območnih srečanjih se bodo tako kot do sedaj predstavljale vse skupine (in posamezniki), ki se ukvarjajo z ljudskim petjem in godčevstvom (ob dosedanjih računamo tudi na nove udeležence, ki bodo s spremenjenim sistemom spodbujene k predstavitvi). V letu 2012 pa bodo imeli strokovni spremljevalci srečanj nalogo, da bodo za regijsko srečanje pripravili program, katerega bodo najmanj eno tretjino predstavljali poustvarjalci ljudskega petja in godčevstva. Če bo ustreznih predstavitev na območnih srečanjih več, bo ta delež še večji. Na državnem srečanju se bodo predstavili predvsem neposredni nosilci izročila.
Izbor skupin in posameznikov bo pripravila dr. Mojca Kovačič.
PROGRAM IZOBRAŽEVANJ V SEZONI 2011/2012
Seminar ob Ringaraja 2012
Šentjernej, 26. maja 2012
Vsakoletni seminar razkriva možnosti poustvarjanja izročila v otroških folklornih skupinah – tokrat bo posebna pozornost namenjena delu vrtčevskih in mlajših otroških folklornih skupin. V otroških in mladinskih folklornih skupinah se združujejo otroci zelo različnih starosti. Nekateri se v folklorno skupino vključijo že pri štirih letih, drugi kasneje, pri vseh pa je potrebno upoštevati psihofizične lastnosti, če želimo, da bo program, ki ga pripravljamo koristen otrokovemu razvoju in bo hkrati ustrezno interpretiral plesno izročilo. Na seminarju bomo zato posebno pozornost posvetili vprašanju starosti otrok ter razvijanju njihovih plesnih in drugih sposobnosti, da bi lahko kakovostno poustvarjali otroško izročilo in ustrezno prisvajali tudi izročilo odraslih. K sodelovanju bomo predvidoma povabili tudi goste iz Avstrije in Italije.
Pevska delavnica Kako peti po starem?
Beltinci, od 27. do 29. julija 2012
Delavnica bo ponudila vrsto možnosti za praktično spoznavanje pevskega izročila ter učenja ljudskega petja. Usmerjena bo v reševanje težav, s katerimi se pevske in folklorne skupine srečujejo pri poustvarjanju pevskega izročila. Seminar umeščamo v dogajanje vsakoletnega folklornega festivala v Beltincih, kjer udeleženci ob večernih urah lahko spremljajo zanimive programe folklornih in drugih skupin, ki poustvarjajo glasbeno izročilo. Na seminarju bodo spoznali dva načina učenja ljudskih pesmi, ki sta v današnjem času najbolj razširjena, dobre učinke pa prinašata predvsem takrat, ko upoštevamo oba hkrati. Gre za učenje na podlagi obstoječe literature (besedil, notnih in zvočnih zapisov …) in učenje na podlagi stika z živim izročilom (prepevanju v družbi z »naturščiki«).
Godčevska delavnica Kako igrati plesne viže?
Beltinci, od 27. do 29. julija 2012
Vsakoletne beltinske godčevske delavnice so marsikateremu godcu in folklorni skupini pomagale, da bolj razume ljudsko glasbo in da jo zna na folklorni dejavnosti ustrezen način prenašati na današnje odrske deske. Številni basisti so se na delavnicah naučili igranja z lokom, drugi inštrumentalisti pa so na njih dobili vrsto drugih znanj, ki jim pomagajo pri iskanju poti ustreznega poustvarjanja inštrumentalnoglasbenega izročila. Tudi leta 2012 ne bo drugače, na delavnici pa se bomo s posebno pozornostjo posvetili iskanju podobnosti in razlik med ljudsko in narodno-zabavno glasbo.
Otroški folklorni tabor
Planica, od 21. do 23. septembra 2012
Namenjen je vodjem otroških folklornih skupin in njihovim članom. Na njem bodo spoznavali izročilo otrok in odraslih ter se ukvarjali z oblikovanjem odrskih postavitev. Na njem se bomo tokrat podrobneje posvetili vlogi otrok v nekdanjih šegah in pa razvijanju plesnosti. Otroci so bili tudi v preteklosti vključeni v šege koledarskega in življenjskega kroga, vendar so imeli v njih drugačno vlogo kot odrasli. Obstajale so tudi šege, ki brez otrok ne bi živele. V program bomo vključili tudi predavanje o nekdanjem oblačenju, ki bo nakazalo zmote in boljše poti kostumiranja otroških folklornih skupin.
Odrasli folklorni tabor
Maribor, od 28. do 30. septembra 2012
Namenjen je vodjem odraslih folklornih skupin, njihovim plesalcem, pevcem in godcem. Na njem bodo spoznavali izročilo, predvsem pa se ukvarjali z njegovim odrskim poustvarjanjem. Zaradi dobrih izkušenj iz preteklih let, ga bomo ponovno združili z 2. delom državnega srečanja odraslih folklornih skupin, zanj pa pripravili program, s katerim bomo opozorili na nekatere nove poudarke delovanja odraslih folklornih skupin na Slovenskem, uvodno predavanje pa namenili uporabi zastav in drugih državnih simbolov v okviru prireditev folklornih skupin. Na taboru se bomo ukvarjali z vprašanji in možnostmi improvizacije pri poustvarjanju slovenskega plesnega izročila ter izpostavljanju boljših plesalcev/pevcev. Udeleženci tabora bodo razdeljeni v več skupin, njihova naloga pa bo, da bodo ob strokovni pomoči ustvarili novo odrsko postavitev ali njen del, v kateri bodo ponujene plese zaplesali na različne načine – s poudarkom na izražanju individualnega plesnega izraza. Čim bolj enotno izvajanje plesov, kakršni so bili najdeni na terenu in zapisani, sicer ostaja ena od dobrih možnosti delovanja folklornih skupin, ne gre pa pozabiti, da obstajajo tudi drugi načini poustvarjanja plesnega izročila, ki pred enotnost izvedbe postavljajo druge kakovosti (plesalčevo osebnost, pestrost, izkoriščanje najboljših plesalčevih zmožnosti …).
Začetni seminar za vodje otroških folklornih skupin
Ljubljana, od oktobra 2012 do aprila 2013
Seminar, ki obsega 75 ur predavanj in vaj ter poteka enkrat mesečno v soboto in nedeljo, bo ponudil temeljna znanja za uspešno vodenje otroške folklorne skupine ter za vključevanje plesnega in drugega izročila v redno vzgojno-izobraževalno delo v vrtcih in šolah. Poustvarjanje otroškega izročila v današnjem času postaja vse bolj aktualno, to pa sproža vse večje potrebe po ustrezno izobraženem kadru, ki bo sposoben prvine dediščine kakovostno prenašati v sodobnost. Pred leti smo začetni seminar pripravljali skupaj za vodje otroških in odraslih skupin, v letu 2012 pa bomo petič zapored pripravili za vodje otroških folklornih skupin poseben seminar. Na njem bo mogoče spoznati temeljne vsebine, ki so nujno potrebne za kakovostno delo v otroških folklornih skupinah, folklornih krožkih in pa za ustrezno tovrstno vzgojo otrok v okviru rednih osnovnošolskih programov.
Začetni seminar za vodje odraslih folklornih skupin
Ljubljana, od oktobra 2012 do aprila 2013
Na seminarju, ki obsega 75 ur predavanj in vaj ter poteka enkrat mesečno v soboto in nedeljo, bodo udeleženci dobili temeljna znanja, ki so potrebna za vodenje odraslih folklornih skupin. Začetni seminar za vodje odraslih folklornih skupin namenjamo vodjem folklornih skupin v kulturno umetniških društvih in njihovim perspektivnim kadrom, ki bi v bodoče lahko prevzeli strokovno ali vodstveno delo v folklornih skupinah. Seminar omogoča pridobitev širokega znanja, ki je danes nujno potrebno za uspešno usmerjanje in vodenje odrasle folklorne skupine. Na njem se je mogoče vsaj okvirno seznaniti z večino prvin, ki jih folklorne skupine vključujejo v svoje programe (plesna, glasbena in oblačilna dediščina, dediščina s plesom povezanih šeg in navad …), prav tako pa tudi z načini prenašanja teh prvin na oder in v sodobnost.
Kinetografija – računalniško opismenjevanje
Ljubljana, od oktobra do decembra 2012
Seminar bo na podlagi posebnega računalniškega programa vsem zainteresiranim ponudil možnost računalniškega risanja kinetogramov in spoznavanja kinetografije. Slovenski ljudski plesi, ki so objavljeni v knjigah Mirka Ramovša, pa tudi objave nekaterih drugih avtorjev, ki so raziskovali slovensko plesno izročilo, so v delih, s katerimi si pri svojem delu pomagajo tudi folklorniki, opisani besedno, veliki večini pa je dodan tudi znakovni zapis. Na Slovenskem je z lastnim znakovnim sistemom plese zapisovala Tončka Marolt, dr. Bruno Ravnikar pa je v rabo vpeljal mednarodno plesno pisavo – kinetografijo, katere poznavanje je za današnje vodje folklornih skupin brez dvoma nujno, če želijo ustvarjati nove programe ali pa če želijo v ustrezni podobi ohranjati stare. Z namenom, da bi med folklorniki izboljšali poznavanje kinetografije – pisanje, predvsem pa branje objavljenih zapisov – bomo vsem, ki ste predavanja iz kinetografije že poslušali, pa bi znanje radi obnovili in tistim, ki se s kinetografijo še niste srečali, pa bi se je radi naučili, ponudili povsem novo možnost spoznavanja posebnega računalniškega programa, ki je bil ustvarjen prav za potrebe slovenskih folklornikov.
Petje ljudskih pesmi
Cerkvenjak, 24. november 2012
Ko govorimo o slovenskem pevskem izročilu radi rečemo, da ima vsaka vas svoj glas. A obstaja več od tega. Tudi vsak pevec ima svoj glas, ti pa so navadno združeni v različne sestave bodisi pevskih ali folklornih skupin, v katerih poustvarjajo slovensko pevsko izročilo. Pri vsaki skupini pevcev bi našli posebnosti pevske govorice, hkrati pa tudi nekatere splošnosti, ki jih pogojuje družba in okolje, v katerem delujejo. Posebnosti je mogoče opaziti v nekdanjem in deloma še današnjem petju Rezijanov, Štajercev, Dolenjcev, Belokranjcev, Gorenjcev, Prekmurcev itd., tudi v petju Korošcev, ki ga bomo tokrat podrobneje spoznali v teoretičnem in praktičnem delu. A spoznali ne bomo le petja, kakšno je bilo razširjeno na Koroškem, temveč bomo na seminarju v praktičnem delu iskali vzporednice v drugih pokrajinah na Slovenskem. Seminar pripravljamo ob prireditvi Pevci nam pojejo, godci pa godejo, kakor naslavljamo državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, poleg ogleda te prireditve pa bo vsem, ki jih zanima slovensko pevsko izročilo, ponudili nekaj povsem praktičnih izkušenj.
Godčevstvo na Slovenskem
Cerkvenjak, 24. november 2012
Godci folklornih skupin predstavljajo osnovo vsake dobre folklorne skupine, česar se v zadnjih letih morda nekoliko bolj zavedamo, a še vedno ne dovolj, hkrati pa je godčevsko izročilo tako pestro in zanimivo, da ga je mogoče poustvarjati tudi zunaj rednih programov folklornih skupin. H kakovostnejšemu poustvarjanju ljudske glasbe vas spodbujamo tudi s pripravami seminarjev, na katerih godci lahko dobite ustrezna znanja s področja inštrumentalnoglasbenega izročila. Nanje vsako leto vabimo različne inštrumentaliste, ki se posvečajo predvsem praktičnemu delu. Tokratni seminar, ki ga bomo pripravli ob prireditvi Pevci nam pojejo, godci pa godejo (državno srečanje pevskih in godčevskih skupin), posebej namenjamo vsem godcem, ki delujejo v folklornih skupinah, a ne igrajo na harmoniko (zanje smo v istem terminu razpisali poseben seminar). Na seminarju bomo vsem prijavljenim ponudili možnost, da ob praktičnem igranju spoznavajo načine prirejanja ljudskih viž in preverjajo možnosti vključevanja različnih inštrumentov v godčevske sestave.
Harmonika kot ljudsko glasbilo
Cerkvenjak, 24. november 2012
Harmonika je ljudsko glasbilo, ki mu je zaradi tradicije in intenzivnega vključevanja v sodobno glasbeno zvrst – v slovensko narodno-zabavno glasbo, ki ima pomembne mednarodne razsežnosti – pripisana »slovenskost«. Ne gre za to, da bi bila harmonika »najbolj slovensko glasbilo«, ampak za to, da se je značaj »slovenskosti« temu glasbilu prilepil zaradi pomena, ki ga ima pri vzpostavljanju slovenske identitete v drugi polovici 20. stoletja in kasneje. Načini igranja na harmoniko se iz desetletje v desetletje spreminjajo, cilj, ki mu naj bi sledili harmonikarji folklornih ali drugih godčevskih skupin pa je, da bi ljudske viže igrali na ljudski način. Zato bo seminar usmerjen v spoznavanje načinov igranja na harmoniko v času pred 2. svetovno vojno.
Državno srečanje godčevskih skupin
Pa ta viža NI preč 2013
Ljubljana, 2. marec 2013
SREČANJA V SEZONI 2011/2012
PRIREDITVE
Ringaraja 2012, državno srečanje otroških folklornih skupin
Šentjernej, 26. maj 2012
Predvidoma 8 do 10 skupin, 300 obiskovalcev.
Na državnem srečanju se bo predstavilo od 8 do10 otroških folklornih skupin iz različnih predelov Slovenije, in sicer s programi, dolgimi od 5-8 minut, ki bodo uspešno prešli tristopenjski sistem selekcije ter s tem dokazali svojo inovativnost in kakovost v poustvarjanju otroškega izročila. Preteklo srečanje je pokazalo, da so otroške folklorne skupine sposobne kakovostno izvajati plesni in pevski program ter da ob tem lahko poustvarjajo tudi otroško izročilo.
Programe bosta na podlagi regijskih srečanj otroških folklornih skupin izbrali Petra Nograšek in Majda Nemanič.
Le plesat me pelji 2012, državno srečanje odraslih folklornih skupin, 1. del
Prvi del
Beltinci, 29. julij 2012
Drugi del
Maribor, 29. september 2012
Namenjeno je predstavitvi zanimivih programov odraslih folklornih skupin, izbranih na podlagi strokovnega ogleda sedmih regijskih srečanj odraslih folklornih skupin. Izbor je usmerjen v iskanje kakovostnih skupin, ki se na državnih srečanjih še niso predstavile, a imajo izvirne in za širše občinstvo zanimive programe.
Programe na podlagi regijskih srečanj otroških folklornih skupin izbrala Brane Šmid in Neva Trampuš.
Pevci nam pojejo, godci pa godejo 2012, državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž
Cerkvenjak, 24. november 2012
Glede na to, da je skupine, ki se ustanavljajo na novo, in skupine, ki že delujejo, a njihovi člani niso bili tesneje povezani z ljudskim petjem, težko primerjati s pevci, ki imajo povsem drugačno tradicijo, smo se odločili, da bomo državna srečanja pripravljali bienalno, in sicer se bodo eno leto predstavili poustvarjalci, drugo leto pa skupine, ki so še primarno povezane z ljudskim petjem. Na območnih srečanjih se bodo tako kot do sedaj predstavljale vse skupine (in posamezniki), ki se ukvarjajo z ljudskim petjem in godčevstvom (ob dosedanjih računamo tudi na nove udeležence, ki bodo s spremenjenim sistemom spodbujene k predstavitvi). V letu 2012 pa bodo imeli strokovni spremljevalci srečanj nalogo, da bodo za regijsko srečanje pripravili program, katerega bodo najmanj eno tretjino predstavljali poustvarjalci ljudskega petja in godčevstva. Če bo ustreznih predstavitev na območnih srečanjih več, bo ta delež še večji. Na državnem srečanju se bodo predstavili predvsem neposredni nosilci izročila.
Izbor skupin in posameznikov bo pripravila dr. Mojca Kovačič.
PROGRAM IZOBRAŽEVANJ V SEZONI 2011/2012
Seminar ob Ringaraja 2012
Šentjernej, 26. maja 2012
Vsakoletni seminar razkriva možnosti poustvarjanja izročila v otroških folklornih skupinah – tokrat bo posebna pozornost namenjena delu vrtčevskih in mlajših otroških folklornih skupin. V otroških in mladinskih folklornih skupinah se združujejo otroci zelo različnih starosti. Nekateri se v folklorno skupino vključijo že pri štirih letih, drugi kasneje, pri vseh pa je potrebno upoštevati psihofizične lastnosti, če želimo, da bo program, ki ga pripravljamo koristen otrokovemu razvoju in bo hkrati ustrezno interpretiral plesno izročilo. Na seminarju bomo zato posebno pozornost posvetili vprašanju starosti otrok ter razvijanju njihovih plesnih in drugih sposobnosti, da bi lahko kakovostno poustvarjali otroško izročilo in ustrezno prisvajali tudi izročilo odraslih. K sodelovanju bomo predvidoma povabili tudi goste iz Avstrije in Italije.
Pevska delavnica Kako peti po starem?
Beltinci, od 27. do 29. julija 2012
Delavnica bo ponudila vrsto možnosti za praktično spoznavanje pevskega izročila ter učenja ljudskega petja. Usmerjena bo v reševanje težav, s katerimi se pevske in folklorne skupine srečujejo pri poustvarjanju pevskega izročila. Seminar umeščamo v dogajanje vsakoletnega folklornega festivala v Beltincih, kjer udeleženci ob večernih urah lahko spremljajo zanimive programe folklornih in drugih skupin, ki poustvarjajo glasbeno izročilo. Na seminarju bodo spoznali dva načina učenja ljudskih pesmi, ki sta v današnjem času najbolj razširjena, dobre učinke pa prinašata predvsem takrat, ko upoštevamo oba hkrati. Gre za učenje na podlagi obstoječe literature (besedil, notnih in zvočnih zapisov …) in učenje na podlagi stika z živim izročilom (prepevanju v družbi z »naturščiki«).
Godčevska delavnica Kako igrati plesne viže?
Beltinci, od 27. do 29. julija 2012
Vsakoletne beltinske godčevske delavnice so marsikateremu godcu in folklorni skupini pomagale, da bolj razume ljudsko glasbo in da jo zna na folklorni dejavnosti ustrezen način prenašati na današnje odrske deske. Številni basisti so se na delavnicah naučili igranja z lokom, drugi inštrumentalisti pa so na njih dobili vrsto drugih znanj, ki jim pomagajo pri iskanju poti ustreznega poustvarjanja inštrumentalnoglasbenega izročila. Tudi leta 2012 ne bo drugače, na delavnici pa se bomo s posebno pozornostjo posvetili iskanju podobnosti in razlik med ljudsko in narodno-zabavno glasbo.
Otroški folklorni tabor
Planica, od 21. do 23. septembra 2012
Namenjen je vodjem otroških folklornih skupin in njihovim članom. Na njem bodo spoznavali izročilo otrok in odraslih ter se ukvarjali z oblikovanjem odrskih postavitev. Na njem se bomo tokrat podrobneje posvetili vlogi otrok v nekdanjih šegah in pa razvijanju plesnosti. Otroci so bili tudi v preteklosti vključeni v šege koledarskega in življenjskega kroga, vendar so imeli v njih drugačno vlogo kot odrasli. Obstajale so tudi šege, ki brez otrok ne bi živele. V program bomo vključili tudi predavanje o nekdanjem oblačenju, ki bo nakazalo zmote in boljše poti kostumiranja otroških folklornih skupin.
Odrasli folklorni tabor
Maribor, od 28. do 30. septembra 2012
Namenjen je vodjem odraslih folklornih skupin, njihovim plesalcem, pevcem in godcem. Na njem bodo spoznavali izročilo, predvsem pa se ukvarjali z njegovim odrskim poustvarjanjem. Zaradi dobrih izkušenj iz preteklih let, ga bomo ponovno združili z 2. delom državnega srečanja odraslih folklornih skupin, zanj pa pripravili program, s katerim bomo opozorili na nekatere nove poudarke delovanja odraslih folklornih skupin na Slovenskem, uvodno predavanje pa namenili uporabi zastav in drugih državnih simbolov v okviru prireditev folklornih skupin. Na taboru se bomo ukvarjali z vprašanji in možnostmi improvizacije pri poustvarjanju slovenskega plesnega izročila ter izpostavljanju boljših plesalcev/pevcev. Udeleženci tabora bodo razdeljeni v več skupin, njihova naloga pa bo, da bodo ob strokovni pomoči ustvarili novo odrsko postavitev ali njen del, v kateri bodo ponujene plese zaplesali na različne načine – s poudarkom na izražanju individualnega plesnega izraza. Čim bolj enotno izvajanje plesov, kakršni so bili najdeni na terenu in zapisani, sicer ostaja ena od dobrih možnosti delovanja folklornih skupin, ne gre pa pozabiti, da obstajajo tudi drugi načini poustvarjanja plesnega izročila, ki pred enotnost izvedbe postavljajo druge kakovosti (plesalčevo osebnost, pestrost, izkoriščanje najboljših plesalčevih zmožnosti …).
Začetni seminar za vodje otroških folklornih skupin
Ljubljana, od oktobra 2012 do aprila 2013
Seminar, ki obsega 75 ur predavanj in vaj ter poteka enkrat mesečno v soboto in nedeljo, bo ponudil temeljna znanja za uspešno vodenje otroške folklorne skupine ter za vključevanje plesnega in drugega izročila v redno vzgojno-izobraževalno delo v vrtcih in šolah. Poustvarjanje otroškega izročila v današnjem času postaja vse bolj aktualno, to pa sproža vse večje potrebe po ustrezno izobraženem kadru, ki bo sposoben prvine dediščine kakovostno prenašati v sodobnost. Pred leti smo začetni seminar pripravljali skupaj za vodje otroških in odraslih skupin, v letu 2012 pa bomo petič zapored pripravili za vodje otroških folklornih skupin poseben seminar. Na njem bo mogoče spoznati temeljne vsebine, ki so nujno potrebne za kakovostno delo v otroških folklornih skupinah, folklornih krožkih in pa za ustrezno tovrstno vzgojo otrok v okviru rednih osnovnošolskih programov.
Začetni seminar za vodje odraslih folklornih skupin
Ljubljana, od oktobra 2012 do aprila 2013
Na seminarju, ki obsega 75 ur predavanj in vaj ter poteka enkrat mesečno v soboto in nedeljo, bodo udeleženci dobili temeljna znanja, ki so potrebna za vodenje odraslih folklornih skupin. Začetni seminar za vodje odraslih folklornih skupin namenjamo vodjem folklornih skupin v kulturno umetniških društvih in njihovim perspektivnim kadrom, ki bi v bodoče lahko prevzeli strokovno ali vodstveno delo v folklornih skupinah. Seminar omogoča pridobitev širokega znanja, ki je danes nujno potrebno za uspešno usmerjanje in vodenje odrasle folklorne skupine. Na njem se je mogoče vsaj okvirno seznaniti z večino prvin, ki jih folklorne skupine vključujejo v svoje programe (plesna, glasbena in oblačilna dediščina, dediščina s plesom povezanih šeg in navad …), prav tako pa tudi z načini prenašanja teh prvin na oder in v sodobnost.
Kinetografija – računalniško opismenjevanje
Ljubljana, od oktobra do decembra 2012
Seminar bo na podlagi posebnega računalniškega programa vsem zainteresiranim ponudil možnost računalniškega risanja kinetogramov in spoznavanja kinetografije. Slovenski ljudski plesi, ki so objavljeni v knjigah Mirka Ramovša, pa tudi objave nekaterih drugih avtorjev, ki so raziskovali slovensko plesno izročilo, so v delih, s katerimi si pri svojem delu pomagajo tudi folklorniki, opisani besedno, veliki večini pa je dodan tudi znakovni zapis. Na Slovenskem je z lastnim znakovnim sistemom plese zapisovala Tončka Marolt, dr. Bruno Ravnikar pa je v rabo vpeljal mednarodno plesno pisavo – kinetografijo, katere poznavanje je za današnje vodje folklornih skupin brez dvoma nujno, če želijo ustvarjati nove programe ali pa če želijo v ustrezni podobi ohranjati stare. Z namenom, da bi med folklorniki izboljšali poznavanje kinetografije – pisanje, predvsem pa branje objavljenih zapisov – bomo vsem, ki ste predavanja iz kinetografije že poslušali, pa bi znanje radi obnovili in tistim, ki se s kinetografijo še niste srečali, pa bi se je radi naučili, ponudili povsem novo možnost spoznavanja posebnega računalniškega programa, ki je bil ustvarjen prav za potrebe slovenskih folklornikov.
Petje ljudskih pesmi
Cerkvenjak, 24. november 2012
Ko govorimo o slovenskem pevskem izročilu radi rečemo, da ima vsaka vas svoj glas. A obstaja več od tega. Tudi vsak pevec ima svoj glas, ti pa so navadno združeni v različne sestave bodisi pevskih ali folklornih skupin, v katerih poustvarjajo slovensko pevsko izročilo. Pri vsaki skupini pevcev bi našli posebnosti pevske govorice, hkrati pa tudi nekatere splošnosti, ki jih pogojuje družba in okolje, v katerem delujejo. Posebnosti je mogoče opaziti v nekdanjem in deloma še današnjem petju Rezijanov, Štajercev, Dolenjcev, Belokranjcev, Gorenjcev, Prekmurcev itd., tudi v petju Korošcev, ki ga bomo tokrat podrobneje spoznali v teoretičnem in praktičnem delu. A spoznali ne bomo le petja, kakšno je bilo razširjeno na Koroškem, temveč bomo na seminarju v praktičnem delu iskali vzporednice v drugih pokrajinah na Slovenskem. Seminar pripravljamo ob prireditvi Pevci nam pojejo, godci pa godejo, kakor naslavljamo državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, poleg ogleda te prireditve pa bo vsem, ki jih zanima slovensko pevsko izročilo, ponudili nekaj povsem praktičnih izkušenj.
Godčevstvo na Slovenskem
Cerkvenjak, 24. november 2012
Godci folklornih skupin predstavljajo osnovo vsake dobre folklorne skupine, česar se v zadnjih letih morda nekoliko bolj zavedamo, a še vedno ne dovolj, hkrati pa je godčevsko izročilo tako pestro in zanimivo, da ga je mogoče poustvarjati tudi zunaj rednih programov folklornih skupin. H kakovostnejšemu poustvarjanju ljudske glasbe vas spodbujamo tudi s pripravami seminarjev, na katerih godci lahko dobite ustrezna znanja s področja inštrumentalnoglasbenega izročila. Nanje vsako leto vabimo različne inštrumentaliste, ki se posvečajo predvsem praktičnemu delu. Tokratni seminar, ki ga bomo pripravli ob prireditvi Pevci nam pojejo, godci pa godejo (državno srečanje pevskih in godčevskih skupin), posebej namenjamo vsem godcem, ki delujejo v folklornih skupinah, a ne igrajo na harmoniko (zanje smo v istem terminu razpisali poseben seminar). Na seminarju bomo vsem prijavljenim ponudili možnost, da ob praktičnem igranju spoznavajo načine prirejanja ljudskih viž in preverjajo možnosti vključevanja različnih inštrumentov v godčevske sestave.
Harmonika kot ljudsko glasbilo
Cerkvenjak, 24. november 2012
Harmonika je ljudsko glasbilo, ki mu je zaradi tradicije in intenzivnega vključevanja v sodobno glasbeno zvrst – v slovensko narodno-zabavno glasbo, ki ima pomembne mednarodne razsežnosti – pripisana »slovenskost«. Ne gre za to, da bi bila harmonika »najbolj slovensko glasbilo«, ampak za to, da se je značaj »slovenskosti« temu glasbilu prilepil zaradi pomena, ki ga ima pri vzpostavljanju slovenske identitete v drugi polovici 20. stoletja in kasneje. Načini igranja na harmoniko se iz desetletje v desetletje spreminjajo, cilj, ki mu naj bi sledili harmonikarji folklornih ali drugih godčevskih skupin pa je, da bi ljudske viže igrali na ljudski način. Zato bo seminar usmerjen v spoznavanje načinov igranja na harmoniko v času pred 2. svetovno vojno.
Seminar ob Ringaraja 2012
Šentjernej, 26. maja 2012
Vsakoletni seminar razkriva možnosti poustvarjanja izročila v otroških folklornih skupinah – tokrat bo posebna pozornost namenjena delu vrtčevskih in mlajših otroških folklornih skupin. V otroških in mladinskih folklornih skupinah se združujejo otroci zelo različnih starosti. Nekateri se v folklorno skupino vključijo že pri štirih letih, drugi kasneje, pri vseh pa je potrebno upoštevati psihofizične lastnosti, če želimo, da bo program, ki ga pripravljamo koristen otrokovemu razvoju in bo hkrati ustrezno interpretiral plesno izročilo. Na seminarju bomo zato posebno pozornost posvetili vprašanju starosti otrok ter razvijanju njihovih plesnih in drugih sposobnosti, da bi lahko kakovostno poustvarjali otroško izročilo in ustrezno prisvajali tudi izročilo odraslih. K sodelovanju bomo predvidoma povabili tudi goste iz Avstrije in Italije.
Pevska delavnica Kako peti po starem?
Beltinci, od 27. do 29. julija 2012
Delavnica bo ponudila vrsto možnosti za praktično spoznavanje pevskega izročila ter učenja ljudskega petja. Usmerjena bo v reševanje težav, s katerimi se pevske in folklorne skupine srečujejo pri poustvarjanju pevskega izročila. Seminar umeščamo v dogajanje vsakoletnega folklornega festivala v Beltincih, kjer udeleženci ob večernih urah lahko spremljajo zanimive programe folklornih in drugih skupin, ki poustvarjajo glasbeno izročilo. Na seminarju bodo spoznali dva načina učenja ljudskih pesmi, ki sta v današnjem času najbolj razširjena, dobre učinke pa prinašata predvsem takrat, ko upoštevamo oba hkrati. Gre za učenje na podlagi obstoječe literature (besedil, notnih in zvočnih zapisov …) in učenje na podlagi stika z živim izročilom (prepevanju v družbi z »naturščiki«).
Godčevska delavnica Kako igrati plesne viže?
Beltinci, od 27. do 29. julija 2012
Vsakoletne beltinske godčevske delavnice so marsikateremu godcu in folklorni skupini pomagale, da bolj razume ljudsko glasbo in da jo zna na folklorni dejavnosti ustrezen način prenašati na današnje odrske deske. Številni basisti so se na delavnicah naučili igranja z lokom, drugi inštrumentalisti pa so na njih dobili vrsto drugih znanj, ki jim pomagajo pri iskanju poti ustreznega poustvarjanja inštrumentalnoglasbenega izročila. Tudi leta 2012 ne bo drugače, na delavnici pa se bomo s posebno pozornostjo posvetili iskanju podobnosti in razlik med ljudsko in narodno-zabavno glasbo.
Otroški folklorni tabor
Planica, od 21. do 23. septembra 2012
Namenjen je vodjem otroških folklornih skupin in njihovim članom. Na njem bodo spoznavali izročilo otrok in odraslih ter se ukvarjali z oblikovanjem odrskih postavitev. Na njem se bomo tokrat podrobneje posvetili vlogi otrok v nekdanjih šegah in pa razvijanju plesnosti. Otroci so bili tudi v preteklosti vključeni v šege koledarskega in življenjskega kroga, vendar so imeli v njih drugačno vlogo kot odrasli. Obstajale so tudi šege, ki brez otrok ne bi živele. V program bomo vključili tudi predavanje o nekdanjem oblačenju, ki bo nakazalo zmote in boljše poti kostumiranja otroških folklornih skupin.
Odrasli folklorni tabor
Maribor, od 28. do 30. septembra 2012
Namenjen je vodjem odraslih folklornih skupin, njihovim plesalcem, pevcem in godcem. Na njem bodo spoznavali izročilo, predvsem pa se ukvarjali z njegovim odrskim poustvarjanjem. Zaradi dobrih izkušenj iz preteklih let, ga bomo ponovno združili z 2. delom državnega srečanja odraslih folklornih skupin, zanj pa pripravili program, s katerim bomo opozorili na nekatere nove poudarke delovanja odraslih folklornih skupin na Slovenskem, uvodno predavanje pa namenili uporabi zastav in drugih državnih simbolov v okviru prireditev folklornih skupin. Na taboru se bomo ukvarjali z vprašanji in možnostmi improvizacije pri poustvarjanju slovenskega plesnega izročila ter izpostavljanju boljših plesalcev/pevcev. Udeleženci tabora bodo razdeljeni v več skupin, njihova naloga pa bo, da bodo ob strokovni pomoči ustvarili novo odrsko postavitev ali njen del, v kateri bodo ponujene plese zaplesali na različne načine – s poudarkom na izražanju individualnega plesnega izraza. Čim bolj enotno izvajanje plesov, kakršni so bili najdeni na terenu in zapisani, sicer ostaja ena od dobrih možnosti delovanja folklornih skupin, ne gre pa pozabiti, da obstajajo tudi drugi načini poustvarjanja plesnega izročila, ki pred enotnost izvedbe postavljajo druge kakovosti (plesalčevo osebnost, pestrost, izkoriščanje najboljših plesalčevih zmožnosti …).
Začetni seminar za vodje otroških folklornih skupin
Ljubljana, od oktobra 2012 do aprila 2013
Seminar, ki obsega 75 ur predavanj in vaj ter poteka enkrat mesečno v soboto in nedeljo, bo ponudil temeljna znanja za uspešno vodenje otroške folklorne skupine ter za vključevanje plesnega in drugega izročila v redno vzgojno-izobraževalno delo v vrtcih in šolah. Poustvarjanje otroškega izročila v današnjem času postaja vse bolj aktualno, to pa sproža vse večje potrebe po ustrezno izobraženem kadru, ki bo sposoben prvine dediščine kakovostno prenašati v sodobnost. Pred leti smo začetni seminar pripravljali skupaj za vodje otroških in odraslih skupin, v letu 2012 pa bomo petič zapored pripravili za vodje otroških folklornih skupin poseben seminar. Na njem bo mogoče spoznati temeljne vsebine, ki so nujno potrebne za kakovostno delo v otroških folklornih skupinah, folklornih krožkih in pa za ustrezno tovrstno vzgojo otrok v okviru rednih osnovnošolskih programov.
Začetni seminar za vodje odraslih folklornih skupin
Ljubljana, od oktobra 2012 do aprila 2013
Na seminarju, ki obsega 75 ur predavanj in vaj ter poteka enkrat mesečno v soboto in nedeljo, bodo udeleženci dobili temeljna znanja, ki so potrebna za vodenje odraslih folklornih skupin. Začetni seminar za vodje odraslih folklornih skupin namenjamo vodjem folklornih skupin v kulturno umetniških društvih in njihovim perspektivnim kadrom, ki bi v bodoče lahko prevzeli strokovno ali vodstveno delo v folklornih skupinah. Seminar omogoča pridobitev širokega znanja, ki je danes nujno potrebno za uspešno usmerjanje in vodenje odrasle folklorne skupine. Na njem se je mogoče vsaj okvirno seznaniti z večino prvin, ki jih folklorne skupine vključujejo v svoje programe (plesna, glasbena in oblačilna dediščina, dediščina s plesom povezanih šeg in navad …), prav tako pa tudi z načini prenašanja teh prvin na oder in v sodobnost.
Kinetografija – računalniško opismenjevanje
Ljubljana, od oktobra do decembra 2012
Seminar bo na podlagi posebnega računalniškega programa vsem zainteresiranim ponudil možnost računalniškega risanja kinetogramov in spoznavanja kinetografije. Slovenski ljudski plesi, ki so objavljeni v knjigah Mirka Ramovša, pa tudi objave nekaterih drugih avtorjev, ki so raziskovali slovensko plesno izročilo, so v delih, s katerimi si pri svojem delu pomagajo tudi folklorniki, opisani besedno, veliki večini pa je dodan tudi znakovni zapis. Na Slovenskem je z lastnim znakovnim sistemom plese zapisovala Tončka Marolt, dr. Bruno Ravnikar pa je v rabo vpeljal mednarodno plesno pisavo – kinetografijo, katere poznavanje je za današnje vodje folklornih skupin brez dvoma nujno, če želijo ustvarjati nove programe ali pa če želijo v ustrezni podobi ohranjati stare. Z namenom, da bi med folklorniki izboljšali poznavanje kinetografije – pisanje, predvsem pa branje objavljenih zapisov – bomo vsem, ki ste predavanja iz kinetografije že poslušali, pa bi znanje radi obnovili in tistim, ki se s kinetografijo še niste srečali, pa bi se je radi naučili, ponudili povsem novo možnost spoznavanja posebnega računalniškega programa, ki je bil ustvarjen prav za potrebe slovenskih folklornikov.
Petje ljudskih pesmi
Cerkvenjak, 24. november 2012
Ko govorimo o slovenskem pevskem izročilu radi rečemo, da ima vsaka vas svoj glas. A obstaja več od tega. Tudi vsak pevec ima svoj glas, ti pa so navadno združeni v različne sestave bodisi pevskih ali folklornih skupin, v katerih poustvarjajo slovensko pevsko izročilo. Pri vsaki skupini pevcev bi našli posebnosti pevske govorice, hkrati pa tudi nekatere splošnosti, ki jih pogojuje družba in okolje, v katerem delujejo. Posebnosti je mogoče opaziti v nekdanjem in deloma še današnjem petju Rezijanov, Štajercev, Dolenjcev, Belokranjcev, Gorenjcev, Prekmurcev itd., tudi v petju Korošcev, ki ga bomo tokrat podrobneje spoznali v teoretičnem in praktičnem delu. A spoznali ne bomo le petja, kakšno je bilo razširjeno na Koroškem, temveč bomo na seminarju v praktičnem delu iskali vzporednice v drugih pokrajinah na Slovenskem. Seminar pripravljamo ob prireditvi Pevci nam pojejo, godci pa godejo, kakor naslavljamo državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, poleg ogleda te prireditve pa bo vsem, ki jih zanima slovensko pevsko izročilo, ponudili nekaj povsem praktičnih izkušenj.
Godčevstvo na Slovenskem
Cerkvenjak, 24. november 2012
Godci folklornih skupin predstavljajo osnovo vsake dobre folklorne skupine, česar se v zadnjih letih morda nekoliko bolj zavedamo, a še vedno ne dovolj, hkrati pa je godčevsko izročilo tako pestro in zanimivo, da ga je mogoče poustvarjati tudi zunaj rednih programov folklornih skupin. H kakovostnejšemu poustvarjanju ljudske glasbe vas spodbujamo tudi s pripravami seminarjev, na katerih godci lahko dobite ustrezna znanja s področja inštrumentalnoglasbenega izročila. Nanje vsako leto vabimo različne inštrumentaliste, ki se posvečajo predvsem praktičnemu delu. Tokratni seminar, ki ga bomo pripravli ob prireditvi Pevci nam pojejo, godci pa godejo (državno srečanje pevskih in godčevskih skupin), posebej namenjamo vsem godcem, ki delujejo v folklornih skupinah, a ne igrajo na harmoniko (zanje smo v istem terminu razpisali poseben seminar). Na seminarju bomo vsem prijavljenim ponudili možnost, da ob praktičnem igranju spoznavajo načine prirejanja ljudskih viž in preverjajo možnosti vključevanja različnih inštrumentov v godčevske sestave.
Harmonika kot ljudsko glasbilo
Cerkvenjak, 24. november 2012
Harmonika je ljudsko glasbilo, ki mu je zaradi tradicije in intenzivnega vključevanja v sodobno glasbeno zvrst – v slovensko narodno-zabavno glasbo, ki ima pomembne mednarodne razsežnosti – pripisana »slovenskost«. Ne gre za to, da bi bila harmonika »najbolj slovensko glasbilo«, ampak za to, da se je značaj »slovenskosti« temu glasbilu prilepil zaradi pomena, ki ga ima pri vzpostavljanju slovenske identitete v drugi polovici 20. stoletja in kasneje. Načini igranja na harmoniko se iz desetletje v desetletje spreminjajo, cilj, ki mu naj bi sledili harmonikarji folklornih ali drugih godčevskih skupin pa je, da bi ljudske viže igrali na ljudski način. Zato bo seminar usmerjen v spoznavanje načinov igranja na harmoniko v času pred 2. svetovno vojno.
PROGRAM IZOBRAŽEVANJ V SEZONI 2011/2012
Seminar ob Ringaraja 2012
Šentjernej, 26. maja 2012
Vsakoletni seminar razkriva možnosti poustvarjanja izročila v otroških folklornih skupinah – tokrat bo posebna pozornost namenjena delu vrtčevskih in mlajših otroških folklornih skupin. V otroških in mladinskih folklornih skupinah se združujejo otroci zelo različnih starosti. Nekateri se v folklorno skupino vključijo že pri štirih letih, drugi kasneje, pri vseh pa je potrebno upoštevati psihofizične lastnosti, če želimo, da bo program, ki ga pripravljamo koristen otrokovemu razvoju in bo hkrati ustrezno interpretiral plesno izročilo. Na seminarju bomo zato posebno pozornost posvetili vprašanju starosti otrok ter razvijanju njihovih plesnih in drugih sposobnosti, da bi lahko kakovostno poustvarjali otroško izročilo in ustrezno prisvajali tudi izročilo odraslih. K sodelovanju bomo predvidoma povabili tudi goste iz Avstrije in Italije.
Pevska delavnica Kako peti po starem?
Beltinci, od 27. do 29. julija 2012
Delavnica bo ponudila vrsto možnosti za praktično spoznavanje pevskega izročila ter učenja ljudskega petja. Usmerjena bo v reševanje težav, s katerimi se pevske in folklorne skupine srečujejo pri poustvarjanju pevskega izročila. Seminar umeščamo v dogajanje vsakoletnega folklornega festivala v Beltincih, kjer udeleženci ob večernih urah lahko spremljajo zanimive programe folklornih in drugih skupin, ki poustvarjajo glasbeno izročilo. Na seminarju bodo spoznali dva načina učenja ljudskih pesmi, ki sta v današnjem času najbolj razširjena, dobre učinke pa prinašata predvsem takrat, ko upoštevamo oba hkrati. Gre za učenje na podlagi obstoječe literature (besedil, notnih in zvočnih zapisov …) in učenje na podlagi stika z živim izročilom (prepevanju v družbi z »naturščiki«).
Godčevska delavnica Kako igrati plesne viže?
Beltinci, od 27. do 29. julija 2012
Vsakoletne beltinske godčevske delavnice so marsikateremu godcu in folklorni skupini pomagale, da bolj razume ljudsko glasbo in da jo zna na folklorni dejavnosti ustrezen način prenašati na današnje odrske deske. Številni basisti so se na delavnicah naučili igranja z lokom, drugi inštrumentalisti pa so na njih dobili vrsto drugih znanj, ki jim pomagajo pri iskanju poti ustreznega poustvarjanja inštrumentalnoglasbenega izročila. Tudi leta 2012 ne bo drugače, na delavnici pa se bomo s posebno pozornostjo posvetili iskanju podobnosti in razlik med ljudsko in narodno-zabavno glasbo.
Otroški folklorni tabor
Planica, od 21. do 23. septembra 2012
Namenjen je vodjem otroških folklornih skupin in njihovim članom. Na njem bodo spoznavali izročilo otrok in odraslih ter se ukvarjali z oblikovanjem odrskih postavitev. Na njem se bomo tokrat podrobneje posvetili vlogi otrok v nekdanjih šegah in pa razvijanju plesnosti. Otroci so bili tudi v preteklosti vključeni v šege koledarskega in življenjskega kroga, vendar so imeli v njih drugačno vlogo kot odrasli. Obstajale so tudi šege, ki brez otrok ne bi živele. V program bomo vključili tudi predavanje o nekdanjem oblačenju, ki bo nakazalo zmote in boljše poti kostumiranja otroških folklornih skupin.
Odrasli folklorni tabor
Maribor, od 28. do 30. septembra 2012
Namenjen je vodjem odraslih folklornih skupin, njihovim plesalcem, pevcem in godcem. Na njem bodo spoznavali izročilo, predvsem pa se ukvarjali z njegovim odrskim poustvarjanjem. Zaradi dobrih izkušenj iz preteklih let, ga bomo ponovno združili z 2. delom državnega srečanja odraslih folklornih skupin, zanj pa pripravili program, s katerim bomo opozorili na nekatere nove poudarke delovanja odraslih folklornih skupin na Slovenskem, uvodno predavanje pa namenili uporabi zastav in drugih državnih simbolov v okviru prireditev folklornih skupin. Na taboru se bomo ukvarjali z vprašanji in možnostmi improvizacije pri poustvarjanju slovenskega plesnega izročila ter izpostavljanju boljših plesalcev/pevcev. Udeleženci tabora bodo razdeljeni v več skupin, njihova naloga pa bo, da bodo ob strokovni pomoči ustvarili novo odrsko postavitev ali njen del, v kateri bodo ponujene plese zaplesali na različne načine – s poudarkom na izražanju individualnega plesnega izraza. Čim bolj enotno izvajanje plesov, kakršni so bili najdeni na terenu in zapisani, sicer ostaja ena od dobrih možnosti delovanja folklornih skupin, ne gre pa pozabiti, da obstajajo tudi drugi načini poustvarjanja plesnega izročila, ki pred enotnost izvedbe postavljajo druge kakovosti (plesalčevo osebnost, pestrost, izkoriščanje najboljših plesalčevih zmožnosti …).
Začetni seminar za vodje otroških folklornih skupin
Ljubljana, od oktobra 2012 do aprila 2013
Seminar, ki obsega 75 ur predavanj in vaj ter poteka enkrat mesečno v soboto in nedeljo, bo ponudil temeljna znanja za uspešno vodenje otroške folklorne skupine ter za vključevanje plesnega in drugega izročila v redno vzgojno-izobraževalno delo v vrtcih in šolah. Poustvarjanje otroškega izročila v današnjem času postaja vse bolj aktualno, to pa sproža vse večje potrebe po ustrezno izobraženem kadru, ki bo sposoben prvine dediščine kakovostno prenašati v sodobnost. Pred leti smo začetni seminar pripravljali skupaj za vodje otroških in odraslih skupin, v letu 2012 pa bomo petič zapored pripravili za vodje otroških folklornih skupin poseben seminar. Na njem bo mogoče spoznati temeljne vsebine, ki so nujno potrebne za kakovostno delo v otroških folklornih skupinah, folklornih krožkih in pa za ustrezno tovrstno vzgojo otrok v okviru rednih osnovnošolskih programov.
Začetni seminar za vodje odraslih folklornih skupin
Ljubljana, od oktobra 2012 do aprila 2013
Na seminarju, ki obsega 75 ur predavanj in vaj ter poteka enkrat mesečno v soboto in nedeljo, bodo udeleženci dobili temeljna znanja, ki so potrebna za vodenje odraslih folklornih skupin. Začetni seminar za vodje odraslih folklornih skupin namenjamo vodjem folklornih skupin v kulturno umetniških društvih in njihovim perspektivnim kadrom, ki bi v bodoče lahko prevzeli strokovno ali vodstveno delo v folklornih skupinah. Seminar omogoča pridobitev širokega znanja, ki je danes nujno potrebno za uspešno usmerjanje in vodenje odrasle folklorne skupine. Na njem se je mogoče vsaj okvirno seznaniti z večino prvin, ki jih folklorne skupine vključujejo v svoje programe (plesna, glasbena in oblačilna dediščina, dediščina s plesom povezanih šeg in navad …), prav tako pa tudi z načini prenašanja teh prvin na oder in v sodobnost.
Kinetografija – računalniško opismenjevanje
Ljubljana, od oktobra do decembra 2012
Seminar bo na podlagi posebnega računalniškega programa vsem zainteresiranim ponudil možnost računalniškega risanja kinetogramov in spoznavanja kinetografije. Slovenski ljudski plesi, ki so objavljeni v knjigah Mirka Ramovša, pa tudi objave nekaterih drugih avtorjev, ki so raziskovali slovensko plesno izročilo, so v delih, s katerimi si pri svojem delu pomagajo tudi folklorniki, opisani besedno, veliki večini pa je dodan tudi znakovni zapis. Na Slovenskem je z lastnim znakovnim sistemom plese zapisovala Tončka Marolt, dr. Bruno Ravnikar pa je v rabo vpeljal mednarodno plesno pisavo – kinetografijo, katere poznavanje je za današnje vodje folklornih skupin brez dvoma nujno, če želijo ustvarjati nove programe ali pa če želijo v ustrezni podobi ohranjati stare. Z namenom, da bi med folklorniki izboljšali poznavanje kinetografije – pisanje, predvsem pa branje objavljenih zapisov – bomo vsem, ki ste predavanja iz kinetografije že poslušali, pa bi znanje radi obnovili in tistim, ki se s kinetografijo še niste srečali, pa bi se je radi naučili, ponudili povsem novo možnost spoznavanja posebnega računalniškega programa, ki je bil ustvarjen prav za potrebe slovenskih folklornikov.
Petje ljudskih pesmi
Cerkvenjak, 24. november 2012
Ko govorimo o slovenskem pevskem izročilu radi rečemo, da ima vsaka vas svoj glas. A obstaja več od tega. Tudi vsak pevec ima svoj glas, ti pa so navadno združeni v različne sestave bodisi pevskih ali folklornih skupin, v katerih poustvarjajo slovensko pevsko izročilo. Pri vsaki skupini pevcev bi našli posebnosti pevske govorice, hkrati pa tudi nekatere splošnosti, ki jih pogojuje družba in okolje, v katerem delujejo. Posebnosti je mogoče opaziti v nekdanjem in deloma še današnjem petju Rezijanov, Štajercev, Dolenjcev, Belokranjcev, Gorenjcev, Prekmurcev itd., tudi v petju Korošcev, ki ga bomo tokrat podrobneje spoznali v teoretičnem in praktičnem delu. A spoznali ne bomo le petja, kakšno je bilo razširjeno na Koroškem, temveč bomo na seminarju v praktičnem delu iskali vzporednice v drugih pokrajinah na Slovenskem. Seminar pripravljamo ob prireditvi Pevci nam pojejo, godci pa godejo, kakor naslavljamo državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, poleg ogleda te prireditve pa bo vsem, ki jih zanima slovensko pevsko izročilo, ponudili nekaj povsem praktičnih izkušenj.
Godčevstvo na Slovenskem
Cerkvenjak, 24. november 2012
Godci folklornih skupin predstavljajo osnovo vsake dobre folklorne skupine, česar se v zadnjih letih morda nekoliko bolj zavedamo, a še vedno ne dovolj, hkrati pa je godčevsko izročilo tako pestro in zanimivo, da ga je mogoče poustvarjati tudi zunaj rednih programov folklornih skupin. H kakovostnejšemu poustvarjanju ljudske glasbe vas spodbujamo tudi s pripravami seminarjev, na katerih godci lahko dobite ustrezna znanja s področja inštrumentalnoglasbenega izročila. Nanje vsako leto vabimo različne inštrumentaliste, ki se posvečajo predvsem praktičnemu delu. Tokratni seminar, ki ga bomo pripravli ob prireditvi Pevci nam pojejo, godci pa godejo (državno srečanje pevskih in godčevskih skupin), posebej namenjamo vsem godcem, ki delujejo v folklornih skupinah, a ne igrajo na harmoniko (zanje smo v istem terminu razpisali poseben seminar). Na seminarju bomo vsem prijavljenim ponudili možnost, da ob praktičnem igranju spoznavajo načine prirejanja ljudskih viž in preverjajo možnosti vključevanja različnih inštrumentov v godčevske sestave.
Harmonika kot ljudsko glasbilo
Cerkvenjak, 24. november 2012
Harmonika je ljudsko glasbilo, ki mu je zaradi tradicije in intenzivnega vključevanja v sodobno glasbeno zvrst – v slovensko narodno-zabavno glasbo, ki ima pomembne mednarodne razsežnosti – pripisana »slovenskost«. Ne gre za to, da bi bila harmonika »najbolj slovensko glasbilo«, ampak za to, da se je značaj »slovenskosti« temu glasbilu prilepil zaradi pomena, ki ga ima pri vzpostavljanju slovenske identitete v drugi polovici 20. stoletja in kasneje. Načini igranja na harmoniko se iz desetletje v desetletje spreminjajo, cilj, ki mu naj bi sledili harmonikarji folklornih ali drugih godčevskih skupin pa je, da bi ljudske viže igrali na ljudski način. Zato bo seminar usmerjen v spoznavanje načinov igranja na harmoniko v času pred 2. svetovno vojno.
SREČANJA V SEZONI 2011/2012
Pa ta viža NI preč, pevsko srečanje folklornih skupin
Ljubljana, 24. marec 2012
Srečanje, ki ga bodo v taki obliki pripravili prvič, je namenjeno vsem, ki delujejo v okviru folklornih skupin in se intenzivneje kot drugi posvečajo poustvarjanju pesemskega izročila. Namenjen je populariziranju poustvarjanja pevskega izročila med mladimi, spodbuditi pa želi pevce k poustvarjanju načinov petja, ki bi šli brez tovrstnih vzpodbud v pozabo.
Program bo oblikovala strokovna komisija v sestavi mag. Simona Moličnik, dr. Urša Šivic in Mojca Lepej na podlagi zvočnih posnetkov, ki jih bodo prijavitelji poslali na razpis.
PROGRAM IZOBRAŽEVANJ V SEZONI 2011/2012
SEMINARJA ZA RAZVOJ PLESNOSTI:
Razvijanje plesnosti pri odraslih
Plesno izročilo in razvijanje plesnosti otrok
Ptuj, 26. november 2011
Letošnji seminar za razvoj plesnosti posvečamo spoznavanju različnih načinov razvijanja plesnih sposobnosti v skupinah, kjer so vsi začetniki in v skupinah, kjer se začetniki pridružujejo izkušenejšim plesalcem. Pripravili smo poseben program za razvijanje plesnih sposobnosti v otroških folklornih skupinah in poseben program za razvijanje plesnih sposobnosti pri odraslih. Seminar bosta vodila Rastko Samec, ki vodi skupino pri AFS Študent v Mariboru in strokovno spremlja srečanja odraslih folklornih skupin, in mag. Metka Knific, ki je več let učila skupino otrok v Tržiču, se študijsko ukvarja z metodiko poučevanja in strokovno spremlja srečanja otroških folklornih skupin. Rastko Samec se bo posvetil tistim, ki se ukvarjajo z učenjem odraslih (so vodje ali pa bi vodje želeli postati), mag. Metka Knific pa bo delala z vodji otroških folklornih skupin.
Otroški folklorni tabor
Planica, 6. do 9. 10. 2011
Poleg začetnega seminarja za vodje otroških folklornih skupin poustvarjanju otroškega izročila posvečamo posebno pozornost še z taborom, na katerem bomo obdelovali plesne motive v otroških folklornih skupinah. Temeljni cilj tabora je strokovno usmerjanje otroških folklornih skupin in njihovih vodij. Do sedaj smo se na taborih ukvarjali s številnimi problemi, na katere smo naleteli pri delu z otroškimi folklornimi skupinami. Mnoge smo uspešno rešili in tako spodbudili kakovostno rast skupin, ki se odraža v inovativnih predstavitvah na območnih, regijskih, predvsem pa na državnem srečanju otroških folklornih skupin. Na tokratnem taboru bomo nekoliko več časa kot običajno namenili sodobni interpretaciji plesnega izročila in vključevanju plesov odraslih v programe otroških folklornih skupin.
Folklorni tabor za odrasle
Maribor, 30. 9. do 2. 10. 2011
Tokrat se bomo na taboru ukvarjali z vprašanji in možnostmi improvizacije pri poustvarjanju slovenskega plesnega izročila ter izpostavljanju boljših plesalcev/pevcev. Udeleženci tabora boste razdeljeni v več skupin, vaša naloga pa bo, da boste ob strokovni pomoči ustvarili novo odrsko postavitev ali njen del, v kateri boste plese, ki vam bodo ponujeni, zaplesali na različne načine – s poudarkom na izražanju individualnega plesnega izraza. Čim bolj enotno izvajanje plesov, kakršni so bili najdeni na terenu in zapisani, sicer ostaja ena od dobrih možnosti delovanja folklornih skupin, ne gre pa pozabiti, da obstajajo tudi drugi načini poustvarjanja plesnega izročila, ki pred enotnost izvedbe postavljajo druge kakovosti (plesalčevo osebnost, pestrost, izkoriščanje najboljših plesalčevih zmožnosti …).
Delavnica: Godčevstvo na Slovenskem
Šentjernej, 19. 11. 2011
Za uspešno revitalizacijo plesne dediščine je potrebno vzgojiti godce, ki bodo v sodobnosti znali igrati za ples še kaj drugega kot pa le valček in polko. Pogosto se dogaja, da ljudski godci in poustvarjalci plesnih viž igrajo le še v koncertnih dvoranah, kjer možnosti za ples ni. Seminar bo tako skušal spodbuditi godce, ki igrajo v različnih zasedbah, da se bodo znali prilagoditi »plesnemu« občinstvu in za ples zaigrati ne le valček in polko temveč tudi kaj drugega (npr.: mlinček, mrzulin, mazurko, štajeriš ipd.).
Seminar: Petje ljudskih pesmi
Šentjernej, 19. 11. 2011
Skladno s prenovljenim državnim srečanjem pevcev ljudskih pesmi ter godcev ljudskih viž, ki eno leto daje prednost sodobnim poustvarjalcem glasbenega izročila, drugo leto pa neposrednim nosilcem izročila, tudi tovrstna izobraževanja prilagajamo novim smernicam. Na seminarju, kjer bo kratkemu predavanju o pevskem izročilu sledila delavnica, bodo udeleženci seznanjeni z možnostmi za ustrezno vnašanje ljudskih pesmi v sodobnost. Delo bo predvidoma potekalo v več skupinah, v njih pa si bodo izkušnje delili mlajši in starejši.
Delavnica: Harmonika kot ljudsko glasbilo
Šentjernej, 19. 11. 2011
Harmonika je ljudsko glasbilo, ki mu je zaradi tradicije in intenzivnega razvoja narodno-zabavne glasbe pripisana »slovenskost«. Ne gre za to, da bi bila harmonika »najbolj slovensko glasbilo«, ampak za to, da je temu glasbilu »slovenskost« pripisana zaradi pomena, ki ga ima pri vzpostavljanju slovenske identitete v drugi polovici 20. stoletja in kasneje. Načini igranja na harmoniko pa se iz desetletje v desetletje spreminjajo, cilj seminarja pa bo usmerjen v spoznavanje načinov igranja pred 2. svetovno vojno.
Svetovanje na terenu:
- otroške in odrasle folklorne skupine
- pevske in godčevske skupine
- pevske, godčevske in folklorne skupine manjšinskih etničnih skupnosti
Ljubljana in drugi kraji, 2012
Prakso svetovanja na terenu smo uvedli v letu 2010. Skupine, ki si želijo zunanje strokovne pomoči, se lahko prijavijo na razpis, ki omogoča udeležbo poznavalca izročila na intenzivnih vajah, navadno trajajočih do 5 ur. Svetovanje pomaga zlasti skupinam, ki pripravljajo nov program in skupinam, ki bi želele kakovostno preoblikovati obstoječega.
Posvet s strokovnimi spremljevalci
Rogaška Slatina, od 14. do 15. januarja 2012
Predvideno število udeležencev: 20
Na dvodnevnem posvetu se bomo pogovorili o dosedanjih usmeritvah v folklorni dejavnosti in skušali poiskati možne nove poti strokovnega spremljanja in razvijanja področja poustvarjanja izročila. Predvidevamo, da se ga bodo udeležili dosedanji strokovni spremljevalci srečanj in kandidati, ki imajo zadosti znanj, da bi to delo opravljali v prihodnje, nanj pa bodo povabljeni tudi vodje območnih izpostav JSKD, da predstavijo svoje izkušnje in opozorijo na težave, ki jih beležijo.
Nadaljevalni seminar za vodje otroških folklornih skupin, Štajerska, 3. del
Velenje, od 27. do 29. januarja 2012
Poseben, skoraj izključno na plesno izročilo vezan nadaljevalni seminar za vodje otroških folklornih skupin bomo tokrat pripravili drugič. Na njem bodo udeleženci spoznavali plesno izročilo zahodne Štajerske, učenje plesov pa bo prilagojeno delu v otroških folklornih skupinah. Ob spoznavanju plesnega izročila se bodo posvečali tudi pripravi odrskih postavitev za otroške folklorne skupine.
Nadaljevalni seminar za vodje odraslih folklornih skupin, Štajerska, 3. del
Velenje, od 27. do 29. januarja 2012
Seminar bo sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. Na teoretičnem delu bodo seminaristi spoznali različne možnosti poustvarjanja plesnega izročila Štajerske, ob tem pa bodo analizirali tudi odrske postavitve plesov, ki so nastale v preteklih sezonah. V praktičnem delu se bodo udeleženci učili ljudskih plesov Štajerske, ki so zapisani v knjigi Mirka Ramovša Polka je ukazana. Pogoj za udeležbo na tem seminarju je absolviran začetni seminar za vodje folklornih skupin, opravljena pisna naloga in ustni zagovor.
Seminar za vodje petja v folklornih skupinah
Ljubljana, od januarja do marca 2012
Seminar želi opozoriti, da se je poustvarjanja pevskega izročila potrebno lotevati z enako skrbnostjo kot poustvarjanja plesnega izročila. Seminar, ki bo obsegal 40 ur predavanj predvsem pa praktičnega dela, bo potekal v štirih sobotah. Seminar bo obsegal uvodno predavanje o slovenski ljudski pesmi, predavanje o besedilih ljudskih pesmi, o pesmih življenjskega in koledarskega kroga, o zbiranju gradiva in obstoječih knjižnih objavah, o možnostih terenskega raziskovanja ipd., predvsem pa bo ob praktičnem spoznavanju pesemskega izročila opozarjal na značilnosti in posebnosti ljudskega petja na slovenskem etničnem prostoru. Delo na njem bo predvsem praktično.
Seminar za pevce ljudskih pesmi (»ljudske pevce«)
Ljubljana, od januarja do marca 2012
Seminar bo obsegal okoli štirideset ur in predvideva izvedbo v štirih sobotah. Na njem bo posebna pozornost posvečena spoznavanju načinov učenja ljudskega petja – predvsem učenja na podlagi izkustva. Upošteval bo tradicije, ki so se izoblikovale v posameznih okoljih, njegov temeljni namen pa je, da bi se te tradicije ohranile tudi v sodobnosti.
STROKOVNI POSVET: NESNOVNA KULTURNA DEDIŠČINA IN FOLKLORNE SKUPINE
Ljubljana, sobota, 18. 2. 2012
Strokovni posvet pripravljamo v sodelovanju z Zvezo ljudskih tradicijskih skupin Slovenije in ga namenjen vsem, ki se ukvarjajo s folklorno dejavnostjo. Na podlagi poznavanja področja delovanja folklornih skupin bo skušal opozoriti na njihov pomen v sodobnosti, na neizkoriščene možnosti promocije njihovega delovanja v slovenskem in svetovnem merilu, spodbuditi k razmišljanju o sedanjem stanju na folklornem področju v Sloveniji ter opozoriti na možnosti njegovega prihodnjega razvoja.
Posvet predvideva obravnavo poustvarjanja plesnega in z njim povezanega izročila, in sicer v okviru sledečih tem:
Oblačilna dediščina (Kako v sodobnosti predstavljati oblačilno preteklost?)
Kranj, od 24. do 26. februarja 2012
Spoznanja in izkušnje posebnih seminarjev, ki jih vsako leto namenjamo ljubiteljem oblačilne dediščine, tokrat razširjamo z nadvse aktualnimi temami, tesno povezanimi z oblikovanjem kostumskih podob posameznikov (izdelovanjem »narodnih noš«) ter folklornih in njim sorodnih skupin. Na seminarju bo tudi tokrat precej časa namenjenega reševanju povsem praktičnih težav ter individualnemu svetovanju in iskanju odgovorov na vprašanja, povezana s kostumiranjem.
Ringaraja 2012, državno srečanje otroških folklornih skupin
Šentjernej, 26. maj 2012
Na državnem srečanju se bo predvidoma predstavilo 8 do 10 otroških folklornih skupin iz različnih predelov Slovenije, ki bodo uspešno prešle tristopenjski sistem selekcije ter s tem dokazale svojo inovativnost in kakovost v poustvarjanju otroškega izročila. V okviru državnega srečanja bomo še posebej spodbujali kreativnost vodij otroških folklornih skupin in njihovih članov, saj se moramo vsi skupaj zavedati, da dediščine v sodobnost ne moremo prenašati brez ustreznega spreminjanja in prilagajanja potrebam sodobne družbe. Hkrati bomo vztrajali na tem, da je osnovno poslanstvo otroških folklornih skupin poustvarjanje otroškega izročila, oz. izročila odraslih, ki je otrokom ustrezno prilagojeno.
Otroške folklorne skupine, ki delujejo na Slovenskem, se med seboj zelo razlikujejo, tako po ciljih, ki jim sledijo, kot tudi glede na starost, razmerje med fanti in dekleti in podobno. Kljub razlikam pa je osnovni cilj otroških folklornih skupin vsem enak: poustvarjati otroško izročilo in v otrokom prirejeni obliki približevati izročilo odraslih. Skladno s tem ciljem strokovni spremljevalci spodbujajo razvoj otroških folklornih skupin ter tiste, ki priporočilom najbolj ustrezajo, izbirajo za regijska in državna srečanja. Programi so na območni ravni na kratko ovrednoteni opisno in številčno, pri čemer število 6 predstavlja neustrezno, 7 ustrezno, 8 dobro, 9 prav dobro, 10 odlično. S številoma 6 in 10 so programi ovrednoteni zgolj izjemoma.
Kaj spodbujamo pri delovanju otroških folklornih skupin?
Spodbujamo poustvarjanje otroškega izročila v odrskih postavitvah, kakor tudi poustvarjanje izročila odraslih, ki pa mora biti ustrezno prilagojeno otrokovim psihofizičnim zmožnostim in načelom poustvarjanja izročila v otroških folklornih skupinah. Nekaj načel, s katerimi so seznanjeni strokovni spremljevalci srečanj, ki imajo tudi podrobna navodila glede vrednotenja programov, je navedenih v nadaljevanju. Če v program niso vključene vse spodaj navedene prvine, to nikakor ne vpliva na slabši celotni vtis, saj skupine spodbujamo, da ne pripravljajo prezahtevnih programov, temveč da kakovostno izvajajo sebi prilagojene vsebine.
1. Plesni program
* Pri sestavi plesnega programa spodbujamo ustrezno prilagajanje plesov odraslih (če so vključeni) in primernost izbora glede na celoto odrske postavitve.
* Pri izvedbi plesnega programa spodbujamo enotnost izvedbe, nespreminjanje plesov, obvladovanje prostora in doživljanje plesa.
2. Pevski program
* Pri sestavi programa spodbujamo izbiro ljudskih pesmi, ki vsebinsko podkrepijo celotno odrsko postavitev in imajo ustrezen intonančni obseg glede na sestav skupine.
* Pri izvedbi spodbujamo intonančno točnost, odločno petje ter upoštevanje najosnovnejših značilnosti ljudskega petja. Pri vrtčevskih skupinah in skupinah z manjšimi otroki spodbujamo intonančno čisto enoglasno petje, pri starejših otroških skupinah intonančno čisto dvo- in večglasno petje. Manj primerno je, razen kjer je to upravičeno z izročilom (npr. petje ob plesu ...), petje ob glasbeni spremljavi.
3. Inštrumentalnoglasbeni program
* Pri sestavi programa spodbujamo ustrezno umestitev godcev v program in izbor ustreznih viž.
* Spodbujamo dobro izvedbo, ki podkrepi ples in celoten program.
4. Odrska igra
* Pri sestavi programa spodbujamo vključevanje primernega besedila (predvsem izštevanke, posmehulje, besedne igre ...), ki naj bo ustrezno zlito s celoto in naj ga ne bo več, kot je za razumevanje celote ali za prikaz izbrane igre potrebno.
* Pri izvedbi spodbujamo glasnost in razumljivost povedanega ter prepričljivost odrskega igranja vseh nastopajočih, ne le teh, ki imajo "glavne" vloge.
5. Kostumska podoba
* Spodbujamo časovno, družbeno, krajevno in funkcijsko usklajenost folklornih kostumov s programom, ki ga folklorna skupina v njih izvaja. Folklorni kostumi naj bodo izdelani iz ustreznih materialov (iz tkanin, barv ..., ki se čim bolj približujejo virom), ustrezno krojeni, otroci pa naj na odru kažejo primeren odnos do odrske preobleke. Posebna pozornost naj bo posvečena urejanju obutve in pričesk.
6. Rekviziti
* Sestavljavci programov naj premislijo o upravičenosti uporabe in potrebnosti vključevanja rekvizitov za celotno prepričljivost programa. Odsvetujemo vključevanje rekvizitov, ki so na odru bolj kot drugemu namenjeni sceni. Če so rekviziti vključeni, naj se po obliki skladajo z ostalimi prvinami v odrski postavitvi.
Pri delovanju otroških folklornih skupin obstajata še dve načeli:
- spodbujamo delovanje vrtčevskih skupin;
- še posebno spodbujamo delovanje mladinskih skupin.
Le plesat me pelji 2012, državno srečanje odraslih folklornih skupin
Prvi del
Beltinci, 29. julij 2012
Drugi del
Maribor, 29. september 2012
Drugi del državnega srečanja od leta 2009 povezujemo s pripravo folklornega tabora za odrasle, ki se ga udeleži prek 100 vodij in članov folklornih skupin, ogled državnega srečanja pa jim predstavlja dodatno izobraževanje. Skupine, ki se predstavijo na 2. delu državnega srečanja, so tako postavljene pred specifično, navadno kritično občinstvo, vodje skupin pa si ob ogledu izbranih programov ustvarjajo vizijo svojega razvoja.
Odrasle folklorne skupine iz vaških okolij spodbujamo, da pripravljajo programe, ki se navezujejo na izročilo lokalnega (ali njim najbližjega) okolja, skupine v večjih krajih in mestih pa, da se ob poustvarjanju tega lotevajo tudi poustvarjanja izročila drugih območij. Z namenom, da bi udeležbo na državnih srečanjih omogočili kar največ skupinam, ki pripravljajo zanimive programe, smo se v letu 2009 odločili, da strokovni spremljevalec regijskih srečanj na 1. del državnega srečanja, ki poteka v Beltincih, ne sme izbrati skupin, ki so se na državnem srečanju (v 1. ali 2. delu) predstavile v prejšnjem letu. Izbor za 2. del je prepuščen njegovi presoji, čeprav je prav tako zaželeno, da skupine ne nastopajo večkrat zapored. Enako načelo bomo uveljavljali tudi v letu 2010.
Kaj spodbujamo pri delovanju odraslih folklornih skupin?
Še vedno se zavzemamo za večino načel, ki so bila zapisana v Folklorniku leta 2005 (str. 80-81), in sicer da ne podpiramo odvečnega oblikovnega spreminjanja ljudskih plesov, da podpiramo ustvarjanje različnih odrskih postavitev, da ne spodbujamo prenašanja odrskih postavitev iz ene skupine v drugo, da spodbujamo ustvarjalnost (znotraj doumevanj ustreznega interpretiranja izročila) in da spodbujamo pripravo programov, katerih prvine so med seboj usklajene. Še vedno spodbujamo pripravo novih programov - čeprav ne "za vsako ceno" -, zato skupinam, ki so na srečanjih v preteklih letih dobile navodila za odpravo nedoslednosti, svetujemo, da jih odpravijo in se z dopolnjenim programom ponovno predstavijo.
Skladno s spodaj navedenimi točkami strokovni spremljevalci podajajo po srečanjih mnenja o ustreznosti na njih prikazanih programov ter skupine izbirajo za regijska in državna srečanja. Programi so na območni ravni na kratko ovrednoteni opisno in številčno, pri čemer število 6 predstavlja neustrezno, 7 ustrezno, 8 dobro, 9 prav dobro, 10 odlično. S številom 6 in 10 so programi ovrednoteni zgolj izjemoma. Pri odraslih folklornih skupinah spodbujamo vključevanje pesmi, odlomkov šeg in drugih prvin v odrske postavitve, vendar naj osrednje mesto zavzema ples.
1. Plesni program
* Pri sestavi programa se spodbuja izbor plesov, ki so časovno skladni in pripadajo istemu območju. Izbor naj bo pester, a ne preobsežen, plesi pa naj bodo na oder postavljeni tako, da so primerno izpostavljene njihove zanimive prvine in ustrezno dopolnjujejo celoto.
* Plesalci naj dobro obvladajo prostor, izvedba naj bo enotna (razen če cilj namenoma ni nasproten) in naj ustreza stilnim posebnostim, če jih je mogoče določiti. Plesalci naj na odru kažejo, da ples resnično doživljajo.
2. Pevski program
* Pesmi naj bodo glede na celotno odrsko postavitev ustrezno izbrane, umeščene v celoto, in če je le mogoče, večglasno zapete. Zapete naj bodo intonančno čisto in odločno. Izvedbe pevskega programa ob inštrumentalni spremljavi, razen ko je to potrebno, odsvetujemo.
3. Inštrumentalnoglasbeni program
* Spodbujamo usklajenost inštrumentalnoglasbenega programa s celotno odrsko postavitvijo. Spodbujamo sestave, ki odstopajo od povprečja, a imajo ustrezno podlago v izročilu. Če je mogoče, naj se upoštevajo pokrajinske, časovne in priložnostne posebnosti.
* Igranje naj bo suvereno, inštrumentalisti naj dajejo ustrezno podlago plesu in naj se približujejo značilnostim in posebnostim posameznih okolij. Dve harmoniki (ali celo več) naj ne igrata sočasno; godec naj na bas igra z lokom.
4. Odrska igra
* Besedilo (ali igre) naj bo v program primerno vključeno in naj ga ne bo več, kot je nujno potrebno zaradi razumljivosti celotne odrske postavitve. Izvedba naj bo prepričljiva, govor pa glasen in - kolikor je v narečni govorici mogoče - jasen. Če je mogoče, se je govoru bolje izogniti.
5. Kostumska podoba
* Kostumska podoba naj bo skladna s programom, ki ga skupina izvaja.
* Material in izdelava ter posledično videz naj se čim manj odmikajo od virov.
* Deloma toleriramo časovno neusklajenost s siceršnjim programom, če gre za interpretiranje načinov oblačenja v zgodnejših zgodovinskih obdobjih.
* Zavračamo uniformnost, spodbujamo dosledno urejenost pričesk in obuval ter dosledno oblačenje.
6. Rekviziti
* Ti naj bodo časovno, funkcijsko in oblikovno skladni in usklajeni s celotnim programom. Odsvetujemo vključevanje rekvizitov, ki so na odru namenjeni zgolj sceni. Če ni posebnega in zelo opravičljivega razloga, naj ne bodo vključeni v program.
Pri delovanju odraslih folklornih skupin obstajajo še tri načela:
- še posebno spodbujamo delovanje skupin, katerih večina članov je stara od 15 do 25 let;
- deloma toleriramo neskladnost programov upokojenskih in veteranskih skupin s starostno strukturo;
- deloma toleriramo časovne neskladnosti, če gre za interpretiranje kulturnih prvin 17., 18. in 19. stoletja.
Folklorne skupine, ki gradijo svoj program na prvinah izročila domačega okolja, so zaradi omejenega dostopa do arhivskega gradiva in zaradi neraziskanosti terena pogosto prisiljene v lastno raziskovanje. S tem dosegajo dviganje zavesti svojih vodij, članov, simpatizerjev, soustvarjalcev, gledalcev … o pomenu domačega izročila ter s tem pozitivno vplivajo na oblikovanje lokalne in nacionalne identitete. Po drugi strani pa v mestih obstajajo folklorne skupine, ki se lotevajo interpretacij izročila različnih območij, a je njihovo delo bolj zahtevno, ker so od izvorov izročila bolj odmaknjeni. Na državnem srečanju odraslih folklornih skupin v Beltincih bo mogoče videti ene in druge, pogoj za izbor pa je, da v preteklem letu na državnem srečanju niso sodelovale, s čimer razširjamo krog skupin, katerih programi bi bili vredni predstavitve na državni ravni.
Pevci nam pojejo, godci pa godejo 2012, državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž
Cerkvenjak, 24. november 2012
Glede na to, da je skupine, ki se ustanavljajo na novo, in skupine, ki že delujejo, a njihovi člani niso bili tesneje povezani z ljudskim petjem, težko primerjati s pevci, ki imajo povsem drugačno tradicijo, smo se odločili, da bomo državna srečanja pripravljali bienalno, in sicer se bodo eno leto predstavili poustvarjalci, drugo leto pa skupine, ki so še primarno povezane z ljudskim petjem. Na območnih srečanjih se bodo tako kot do sedaj predstavljale vse skupine (in posamezniki), ki se ukvarjajo z ljudskim petjem in godčevstvom (ob dosedanjih računamo tudi na nove udeležence, ki bodo s spremenjenim sistemom spodbujene k predstavitvi). V letu 2012 pa bodo imeli strokovni spremljevalci srečanj nalogo, da bodo za regijsko srečanje pripravili program, katerega bodo najmanj eno tretjino predstavljali poustvarjalci ljudskega petja in godčevstva. Če bo ustreznih predstavitev na območnih srečanjih več, bo ta delež še večji. Na državnem srečanju se bodo predstavili predvsem neposredni nosilci izročila.
Izbor skupin in posameznikov bo pripravila dr. Mojca Kovačič.
V okviru srečanj pevskih in godčevskih skupin nastopajoče spodbujamo, da izbirajo primerno gradivo in da ga spodaj zapisanim načelom ustrezno poustvarjajo na odru.
1. Ustreznost izbora programa
* Spodbujamo izvajanje pesmi in godčevskih viž starejšega nastanka, a odobravamo tudi izvajanje mlajših pesmi/viž, če jim lahko pripišemo ljudskost.
* Spodbujamo iskanje glasbenega izročila v domačem okolju.
* Spodbujamo ohranjanje posebnosti moškega, ženskega in "mešanega" petja; poustvarjalcev izročila ne silimo v popolno posnemanje starejših zgledov.
* Pri poustvarjalcih izročila spodbujamo iskanje novih možnosti za kakovostno predstavljeno glasbeno izročilo, ki pa naj ne izvira le iz želje po všečnosti občinstvu.
2. Način petja, igranja
* Spodbujamo približevanje starim zgledom. Odklanjamo petje ob spremljavi godca/-ev. Odklanjamo "mačjo muziko", razen če gre za vključevanje redkih in zanimivih ljudskih glasbil.
* Spodbujamo ohranjanje posebnosti, ki veljajo za posamezna območja.
* Spodbujamo druge načine večglasja (posebnosti dvoglasja - kjer je bilo to običajno; petje na tretko, četrtko ...).
* Spodbujamo odmik od vplivov sodobne glasbe (narodno-zabavne, džeza ...).
3. Odrski nastop
* Odklanjamo dajanje intonacije, dirigiranje, petje z branjem besedil. Odklanjamo gestikulacijo.
* Pri poustvarjalcih dopuščamo svobodnejšo interpretacijo.
* Spodbujamo oblačenje v današnje pražnje obleke.
* Ne spodbujamo uniformnega oblačenja.
* Odklanjamo kostumiranje v "kvazikmečka oblačila" (oblike dindlnov, rožastih kril in predpasnikov ...). Če skupine (zlasti poustvarjalne) želijo predstavljati oblačenje v preteklosti, potem naj bo to povsem dosledno (vključno s pokrivali in obuvali).
SREČANJA V SEZONI 2010/2011
Le plesat me pelji
državno srečanje folklornih skupin
1. del – Beltinci, 31. 7. 2011
Ringaraja 2011
državno srečanje otroških folklornih skupin
Laško, 28. 5. 2011
Državno srečanje folklornih, pevskih in godčevskih skupin manjšinskih etničnih skupnosti
Pleši, tancaj, igraj 2011
Beltinci, 29. julij 2011
PROGRAM IZOBRAŽEVANJ V SEZONI 2010/2011
Alpe – Adria
mednarodna delavnica za otroške folklorne skupine
Debeli Rtič, 24. do 25. september 2011
Godčevska delavnica:
Ljudska glasbila in ljudska glasba
Beltinci, 29. do 31. julij 2011
Pevska delavnica:
Petje na tretko in četrtko
Beltinci, 29. do 31. julij 2011
Razvijanje plesnosti v odraslih folklornih skupinah
Ljubljana, 19. marec 2011
Nadaljevalni seminar za vodje odraslih folklornih skupin:
Štajerska, 2. del
Maribor, 28. do 30. 1. 2011
Nadaljevalni seminar za vodje otroških folklornih skupin:
Štajerska, 2. del
Maribor, 28. do 30. 1. 2011
Programsko svetovanje na terenu
Ljubljana in drugi kraji, januar – maj 2011
Posvet s strokovnimi spremljevalci
Rogaška Slatina, 15. do 16. januar 2011
Začetni seminar za vodje odraslih folklornih skupin
Ljubljana, oktober 2010 – maj 2011
Začetni seminar za vodje otroških folklornih skupin
Ljubljana, oktober 2010 – maj 2011
Seminar kinetografija
Ljubljana, oktober 2010 – april 2011
Delavnica godčevstvo na Slovenskem
OPREKELJ, VIOLINA, KLARINET, BAS …
Laško, 20. november 2010
Delavnica godčevstvo na Slovenskem
IGRANJE NA HARMONIKO
Laško, 20. november 2010
Seminar petje ljudskih pesmi
POSTAVLJANJE VEČGLASJA
Laško, 20. november 2010
Folklorni tabor za odrasle
Maškare v odrskih postavitvah
Maribor, 8. – 10. oktober 2010
Otroški folklorni tabor
Debeli rtič, 23.-26.9.2010
SREČANJA V SEZONI 2009/2010
Pevci nam pojejo, godci pa godejo 2010
Državno srečanje pevskih in godčevskih skupin
Laško, 20. 11. 2010
LE PLESAT ME PELJI 2010
1. del: Beltinci, 25. julij 2010
2. del: Maribor, 9. oktober 2010
RINGARAJA 2010
Rogaška Slatina, 29. maj 2010
LE PLESAT ME PELJI 2009
Državno srečanje odraslih folklornih skupin, 2. del
Maribor, 10. oktober 2009
PEVCI NAM POJEJO, GODCI PA GODEJO 2009
Državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž
Laško, 21. november 2009
Državno srečanje odraslih folklornih skupin, 2. del
Maribor, 10. oktober 2009
PROGRAM IZOBRAŽEVANJ V SEZONI 2009/2010
GODČEVSKA DELAVNICA: GODČEVSKI SESTAVI FOLKLORNIH SKUPIN IN OPREKELJ
Beltinci, 23.-25. julij 2010
PEVSKA DELAVNICA: ZVOČNI IN PISNI VIRI TER ŽIVO PODAJANJE PEVSKEGA IZROČILA
Beltinci, 23.-25. julij 2010
RINGARAJA 2010: VPLIV STAROSTI OTROK NA PROGRAM OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN
Rogaška Slatina, 29. maj 2010
OBLAČILNA DEDIŠČINA: OBLAČENJE NA PRELOMU IZ 19. V 20. STOLETJE
Kranj, 5.-7. marec 2010
RAZVOJ PLESNOSTI: PLESNOST OTROK IN ODRASLIH
Maribor, 13. marec 2010
SEMINAR ZA VODJE PETJA V FOLKLORNIH SKUPINAH
Ljubljana, februar-april 2010
SEMINAR ZA PEVCE LJUDSKIH PESMI ("LJUDSKE PEVCE")
Ljubljana, februar-april 2010
NADALJEVALNI SEMINAR ZA VODJE FOLKORNIH SKUPIN - Štajerska, 1. del
Maribor, 29.-31. januar 2010
MALA ŠOLA OPREKLJANJA
Ljubljana, januar-april 2010
VČERAJ, DANES, JUTRI
Ljubljana, 12. december 2009
GODČEVSTVO NA SLOVENSKEM
Laško, 21. november 2009
PETJE LJUDSKIH PESMI
Laško, 21. november 2009
KINETOGRAFIJA
Rogaška Slatina, 7. - 8. november 2009
FOLKLORNI TABOR ZA ODRASLE
Maribor, 16.-18. oktober 2009
OTROŠKI FOLKLORNI TABOR
Debeli Rtič, 24. - 27. september 2009
SREČANJA V LETU 2009
RINGARAJA 2009
Državno srečanje otroških folklornih skupin.
Žalec, 30. maj 2009
LE PLESAT ME PELJI 2009
Državno srečanje odraslih folklornih skupin, 1. del
Beltinci, 26. julij 2009
PROGRAM IZOBRAŽEVANJ V LETU 2009
ZAČETNI SEMINAR ZA VODJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN
Ljubljana, 17. in 18. januar, 14. in 15. februar, 14. in 15 marec, 18. april 2009
ZAČETNI SEMINAR ZA VODJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN
Ljubljana, 17. in 18. januar, 14. in 15. februar, 14. in 15 marec, 18. april 2009
FOLKLORNI TABOR ZA ODRASLE - OD BESED K DEJANJEM
Maribor, 30. januar - 1. februar 2009
NADALJEVALNI SEMINAR ZA VODJE FOLKLORNIH SKUPIN - PREKMURJE 2. DEL
Moravske Toplice, 27. februar - 1. marec 2009
OBLAČILNA DEDIŠČINA: ROKAVCI
Kranj, 27. - 29. marec 2009
RAZVOJ PLESNOSTI: KAKO DO DOVRŠENE IZVEDBE?
Ljubljana, 5. april 2009
KAKO DELATI V OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPINAH?
Žalec, 30. maj 2009
PEVSKA DELAVNICA UČENJE LJUDSKIH PESMI DANES
Beltinci, 24. - 26. julij 2009
GODČEVSKA DELAVNICA: LJUDSKA GLASBA NI ENAKA NARODNO-ZABAVNI GLASBI
Beltinci, 24. - 26. julij 2009
Prireditve v letu 2008
PEVCI NAM POJEJO, GODCI PA GODEJO 2008
Državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž.
Tolmin, 15. november 2008
Le plesat me pelji 2008, 1. in 2. del
Državno srečanje odraslih folklornih skupin, ki poustvarjajo izročilo različnih slovenskih pokrajin. Skupine bodo izbrane na regijskih srečanjih, predstavile pa se bodo z dvema odrskima postavitvama.
Maribor, 3. julij 2008, in Beltinci, 27. julij 2008
Ringa raja 2008
Državno srečanje otroških folklornih skupin. Na njem se bodo predstavile na regijskih srečanjih izbrane otroške folklorne skupine iz Slovenije in zamejstva.
Velenje, maj 2008
Izobraževanje v letu 2008
PETJE LJUDSKIH PESMI-
bas v ljudskem petju
Kratkemu teoretičnemu predavanju ob sodelovanju izkušenih pevskih skupin sledi praktično učenje ljudskih pesmi.
Vodja: dr. Urša Šivic
Tolmin, 15. november 2008
GODČEVSTVO NA SLOVENSKEM -
vloga godcev v godčevskih sestavih
Praktično delo z godci bo usmerjeno v iskanje najprimernejših vlog posameznih glasbil v godčevskih sestavih.
Vodja: Nina Volk
Tolmin, 15. november 2008
SEMINAR OBLEKA PREDELA ČLOVEKA - O NEKDANJEM OBLAČENJU ŠTAJERCEV
Seminar namenjamo vsem, ki jih zanima oblačilna kultura na Štajerskem.
Predavatelji: dr. Marija Makarovič, Vasja Samec in Bojan Knific.
Maribor, sobota, 18. oktober 2008
Otroški folklorni tabor
Folklorni tabor za vodje in člane otroških folklornih skupin spodbuja ustvarjalnost, katere rezultati se kažejo v novih odrskih interpretacijah otroškega izročila.
Vodje tabora: Mojca Lepej, Malči Možina, Nežka Lubej, Metka Knific, Sašo Gale.
Novo mesto, 21.-24. avgust 2008
Pevska delavnica
Delavnica je namenjena praktičnemu spoznavanju ljudskega petja na Slovenskem in ob tem slovenske ljudske pesmi s podarkom na večglasnem petju.
Predavateljica: Adriana Gaberščik
Beltinci, 25.-27. julij 2008
Godčevska delavnica
Delavnica je namenjena praktičnemu spoznavanju različnih ljudskih glasbil in igranju nanje ter usmerjanju godcev k ustreznemu prenašanju glasbenega izročila v sodobnost.
Predavatelj: Tomaž Rauch
Beltinci, 25.-27. julij 2008
Oblačilna dediščina
Na seminarju se bodo udeleženci ukvarjali z izdelovanjem folklornih kostumov in vprašanji, ki se pojavljajo ob praktičnem uresničevanju zastavljenih ciljev.
Predavateljici: mag. Janja Žagar, Ljuba Vrtovec-Pribac
Črnomelj, junij 2008
Otroške folklorne skupine: kako iz preteklosti v prihodnost
Posvet z delavnicami pripravljamo ob državnem srečanju otroških folklornih skupin.
Vodje: Nežka Lubej, Branko Fuchs, Adriana Gaberščik in Vasja Samec.
Velenje, 31. maj 2008
Razvoj plesnosti - nadaljevalni seminar
Na seminarju se udeleženci seznanijo z metodami gibne vzgoje, ki omogoča kakovostno izvedbo plesnega programa v otroških in odraslih folklornih skupinah.
Predavatelj: Iko Otrin
Maribor, april 2008
Nadaljevalni seminar za vodje folklornih skupin Ljudski plesi Prekmurja - Ravensko
Namenjen je spoznavanju plesne dediščine posamezne pokrajine - tokrat Prekmurja.
Murska Sobota, 14.-16. marec 2008
Oblačilna dediščina Gorenjske
Na seminarju se bodo udeleženci ukvarjali z izdelovanjem folklornih kostumov in vprašanji, ki se pojavljajo ob praktičnem uresničevanju zastavljenih ciljev.
Predavateljici: mag. Janja Žagar, Ljuba Vrtovec-Pribac
Kranj, 22.-24. februar 2008
Folklorni tabor za odrasle
V delavnicah vodje in člani folklornih skupin ustvarjajo nove odrske postavitve ljudskih plesov na že prej določeno temo. Udeležijo se ga lahko plesalci, pevci, godci idr.
Vodje tabora: Mirko Ramovš, Mile Trampuš, Neva Trampuš.
Novo mesto, januar 2008
Seminar za vodje pevskih skupin
Seminar je popolna novost v naših programih. Razdelili ga bomo na dva dela (1. za vodje petja v folklornih skupinah; 2. za vodje skupin pevcev ljudskih pesmi), v štirih sobotah pa bo v obsegu preko 40 ur mogoče natančno spoznati slovenske ljudske pesmi.
Vodje: mag. Igor Cvetko, dr. Urša Šivic, mag. Drago Kunej, Vesna Sever, Katarina Šetinc, Adriana Gaberščik idr.
Slovenske Konjice, februar - april 2008