Pozdravni nastop

Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Brežice

zborovodji: Simona Rožman Strnad in Dejan Jerončič
Dejan Jerončič, Simona Rožman Strnad, klavir
Jon Krajic Tomin, cajon
Nika Stopinšek, flavta

Karl Jenkins (1944): ADIEMUS (Songs from Sanctuary)

Harry Dixon Loes (1895–1965), prir. Mark Hayes ( 1953): THIS LITTLE LIGHT OF MINE (gospel)

Uršula Jašovec (1986), prir. za klavir in flavto Dejan Jerončič: NEKAJ JE V ZRAKU (Tone Pavček)

Vokalna skupina Dominus, Mirna

zborovodja: Stanislav Cvelbar

OČENAŠ - NAŠA PROŠNJA

avtor sporeda: Stanislav Cvelbar

Nikolaj Kedrov (1871–1940): OTČE NAŠ (Mt 6:9–13)
Astrum

Fran Venturini (1882–1952): OČE NAŠ (Mt 6:9–13)
Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst

Claudio Macchi (1943): PATER NOSTER (Mt 6:9–13)
CPDL

Tine Bec (1993): OČE NAŠ (Mt 6:9–13)
neizdano, noviteta, prva izvedba

Obrazložitev teme (avtor Stanislav Cvelbar):
Ljudje prosimo. Običajno prosimo v stiskah in pomanjkanju, le redko takrat, ko se nam zgodi kaj lepega ali smo srečni. V najhujših telesnih in duševnih stiskah se pogosto obračamo k Bogu, Stvarniku. In prosimo. Prosili so že naši predniki. Običajno z najpristnejšo in najčistejšo krščansko molitvijo Oče naš. Ta vsebuje sedem prošenj (Posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja, daj nam danes naš vsakdanji kruh, odpusti nam naše dolge, ne vpelji nas v skušnjavo, reši nas vsega hudega). Le zakaj sedem? Zakon sedmice je eden izmed univerzalnih zakonov vesolja in vsega obstoječega.  Za nekatere je pravljično, za druge magično in tretje angelsko. V glasbeni lestvici imamo sedem tonov, v telesu sedem čaker, krščanstvo pozna sedem smrtnih grehov, sedem dni imamo v tednu itd. Že od gregorijanskega korala dalje so skladatelji teh sedem prošenj v molitvi Oče naš skušali uglasbiti in z glasbo izraziti svojo vero, svojo stisko. Ravno zato molitev Oče naš učinkuje enako močno v vseh jezikih. Čeprav so le–ti različni, ostaja vibracija enaka. Zato molitve Oče naš ne žlobudrajmo, ampak razmislimo o njeni bogati vsebini in prisluhnimo izraznosti štirih uglasbitev.

Prepelice, ženski pevski zbor, Dolenja vas pri Krškem

zborovodkinja: Mira Dernač Hajtnik
povezovalki sporeda: Martina Hafner in Irena Janc

HREPENENJE OB VODI

avtorica sporeda: Mira Dernač Hajtnik

Alojz Srebotnjak (1931–2010)/Jože Leskovar (1934): DEEP RIVER (črnska duhovna)
Cerdonis d.o.o., Slovenj gradec

Fran Gerbič (1840–1917): GONDOLIRJEVA PESEM (po poljskem izvirniku)
Digitalna knjižnica Slovenije

Slavko Avsenik (1929–2015), Vilko Ovsenik (1928)/Slavko Avsenik ml. (1958): PLOVI, PLOVI (Ferry Souvan)
Založba Avsenik

Obrazložitev teme (avtorici Martina Hafner in Mira Dernač Hajtnik)
Voda nam ponuja mir, tišino, brezčasje, v katerem se zazremo vase in v najgloblje kotičke svoje duše. Naša pevka Marina Hafner bo s svojo poezijo in mislimi pomagala povezovati program. O vodi pa takole razmišlja:

Voda, vir življenja, začetek vsega,
te umije, odžeja, okrepi,
pomirja, osveži ali pa te utopi.
Vir blaginje ali zla,
vse ti vzame, vse ti da.
Spremeni v led se ali prah,
nazadnje vzame ti še dah.
Sestavlja tebe, mene , vse …
Poganja, razjeda, premika gore.
Brez mej je in brez je ovir,
silna je moč njenih kril.
Združuje, razdvaja, ločuje, napaja.
Lahko je sladka ali slana,
živa, mrtva, mirna ali razburkana.
Spoštujmo ta dar, božanstvo v njej,
ohranjajmo čisto jo za rodove naprej.
Saj jutri ob reki morda stal bo par,
ki nov’ga življenja bo razširil požar.

Reka, ki potuje naprej, kjer je naše upanje, ki nam odnaša misli in morje, ki nam pomaga priti do sreče ali pa je le simbol, ki predstavlja pot, bodri ustvarjalce in pomaga poiskati ustvarjalni duh, ki bo to hrepenenje delil z drugimi. Pesmi teh globokih čustev želimo Prepelice deliti z vami. Vsaka pesem posebej izraža hrepenenje, v vsaki izžareva močna želja priti spet v domači kraj ali do ljubljene osebe. Zbrale smo pesmi iz različnih delov sveta.

Mešani pevski zbor Bistrica ob Sotli

zborovodkinja: Špela Drašler
klavir: Urška Roškar
sopran: Milena Kunej
temonr: Borut Domitrovič

SVEŽE ...

avtorica sporeda: Špela Drašler

Andrej Makor (1987): OTCHE NASH (molitev)
Astrum

Andrej Makor (1987): PRAV PO PRSTIH (Marko Margon)
Astrum

Andrej Makor (1987): LE TRE SORELLE (istrska ljudska)
Astrum

Andrej Makor (1987): KAPLJA (Rada Kikelj Drašler)
neizdano

Obrazložitev teme (avtorja Andrej Makor in Špela Drašler):
Skladba Otche nash je nastala leta 2014 za projekt APZ Univerze na Primorskem »Pravoslavna zapuščina Primorskih skladateljev«. Makor je skladbo uglasbil na tradicionalen način za štiriglasen mešani zbor. Navdih za takšno uglasbitev je dobil pri isto imenovani skladbi skladatelja Nikolaija Kedrova Sr., kateremu je namenil tudi hommage. Skladba Prav po prstih je nastala leta 2013 kot naročilo MePZ Obala Koper ob njihovi 35. letnici delovanja in sicer na besedilo Marka Margona, takratnega predsednika in pevca. Napisana je za sopran in tenor solo ter zbor. Skladatelj je poskušal s prepletajočo rahločutno melodičnostjo in harmonijo izraziti čustveno stanje, ki jo pesem izraža. Priredba istrske ljudske Le tre sorelle je nastala leta 2010 za APZ Univerze na Primorskem. Pesem je v italijanskem narečnem jeziku iz področja slovenske obale. Pripoveduje o žalostni ljubezenski zgodbi, ko fant prevara svoje dekle. Pesem je skladatelj priredil s tradicionalnimi kompozicijskimi tehnikami in z njimi skušal podkrepiti čustva, ki jih pesem izraža. Kaplja. Skladba je nastala leta 2015 kot naročilo MePZ Bistrica ob Sotli ob njihovi 35. letnici delovanja. V skladbi je Andrej Makor uporabil različna kompozicijska sredstva s katerimi je skušal čim bolj podkrepiti vzdušje same poezije. V skladbi najdemo različne efekte, od zvočnega slikanja kapljic z besedilom, do liričnih in spevnih delov ter aleatoričnih elementov.

Mešani zbor Oddelka za glasbo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru

zborovodkinja: Tadeja Vulc

KAVA - MAGIČNI NAPOJ

Avtorici sporeda: Tadeja Vulc, Sara Koler Urbanič

Aldo Kumar (1954): PESMI OD LJUBEZNI IN KAFETA
- Moja mati ćüha kafe (istrska ljudska)
APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani

Gašper Jereb (1985): V ZOCU JE LJUBEZEN (Drejc Pogačnik)
Astrum

Ben Oakland (1907–1979)/Kirby Shaw (?): JAVA JIVE (Milton Drake)
Sony Tunes Inc.

Obrazložitev teme (avtorici Tadeja Vulc, Sara  Koler Urbanič):
Ste kdaj pomislili, da je kava v resnici veliko več, kakor samo poživilo črne barve z božanskim vonjem, ki se mu ni moč upreti? Svoj čas je celo veljala za hudičevo pijačo, toda danes vsi vemo, da se dan nikakor ne more dobro začeti, če zjutraj ne popijemo tega magičnega napoja. Nekoč so si jo zaradi njene cene lahko privoščili le najpremožnejši, ostali reveži pa so v želji po kavi iskali podobne okuse in učinke v drugih - domačih zrnih. Tako so matere nekoč kuhale kavo iz ječmena, pšenice, rži, toda noben okus ni bil tako mamljiv, kakor okus prave kave. Najlepše je, kadar lahko ob kavi uživamo s svojimi najbližjimi. Prav ob njej se po navadi odvijajo osebni pogovori, se razkrivajo najglobje skrivnosti in čustva. Je velikokrat povod za druženje med partnerji – hvala bogu za kavo! Lahko bi rekli, da je kava nevidna povezovalna nit med ljudmi, saj večina, kadar potrebujemo družbo, povabimo prijatelje na klepet ob kavi. Kako neverjetno moč ima. Toda pazite se, da vas ne prevzame preveč. Veliko jih je že postalo odvisnih »kofetkarjev«, ki iz dneva v dan posedajo v kavarnah in v srebanju skodelic kave opazujejo ulično življenje.

KD  Vokalna skupina Lan, Metlika

zborovodkinja: Mateja Jakša Jurković

USTVARJALNOST MLADOSTI

avtorica sporeda: Mateja Jakša Jurković

Tine Bec (1993): KAR NAENKRAT (Maja Kovač)
neizdano

Patrick Quaggiato (1983): PRIDI (Maja Kovač)
neizdano

Matej Kastelic (1994): KAR JE OSTALO (Maja Kovač)
neizdano

Obrazložitev teme (avtorica Barica Flajnik Koželj):
Na pesniško izpoved - takrat še dijakinje Maje Kovač (rojena 1995) nas je opozorila njena profesorica slovenščine. Ob prebiranju njene ustvarjalnosti, ki izžareva suverenost, daje vtis notranje trdnosti pesniškega subjekta, notranje gotovosti do življenjskih izzivov človeka, se nam je porodila misel, da bi Majine pesmi lahko predstavljale izziv za glasbeno poustvaritev. Nagrada na Sozvočenjih 2014 nas je pripeljala do mladega in obetavnega študenta kompozicije Tineta Beca, ki je z velikim navdušenjem uglasbil prvo pesem, ki je kar klicala po tem, da se oblikuje cikel skladb. Želele smo,  da pesmi povezuje mladostna svežina, moderen pristop in spontanost, s katerimi bi glasbena govorica  nadgradila poezijo. K sodelovanju smo  povabile še dva skladatelja mlajše generacije Patricka Quaggiata in Mateja Kastelica. Nastal je sklop treh skladb, novitet, na besedila Maje Kovač, katerih  poezijo so si  skladatelji izbrali sami. In prav neverjetno je, kako hitro so pevkam Vokalne skupine Lan zlezle pod kožo, kakor da bi med vsemi nami obstajala neka skrivna, čutna povezanost.

MePZ KUD Matija Tomc Mirna

zborovodja: Stanislav Cvelbar

KAKO JE LEP VEČER

avtor sporeda: Stanislav Cvelbar

Emil Adamič (1877–1936): I. VEČERNA PESEM (J. Stritar)
Glasbena matica

Radovan Gobec (1909–1995): MRAK (Milka Hartman)
Naši zbori, ZKOS/JSKD

Radovan Gobec (1909–1995): ZVEZDE (Jože Kocbek)
Naši zbori, ZKOS/JSKD

Gustav Ipavec (1831–1908): LAHKO NOČ (J. Zupan)
Naši zbori, ZKOS/JSKD

Obrazložitev teme (avtor Stanislav Cvelbar):
Večer je lahko prijeten čas. Če le ne bi sedeli pred računalnikom ali posedali na fotelju pred televizijskim sprejemnikom. Morda bi nas naši starši in stari starši naučili, kaj je lep večer. Oziroma je bil lep večer v tistih starih, lepih časih, ki jih je izpodrinil prehiter tempo današnjega vsakdana. Večer včasih: Ko  sonce gre za gore, se narava umiri. Polagoma vzhaja mesec in obsveti stezice na poljanah ter v gozdu. Fantje gredo na vas in zapojejo. Pojejo dekletom, ki se skrivajo za okni, polnimi nageljnov, rožmarina in roženkravta. Pojejo jim o ljubezni in če so vztrajni, se kamrica odpre. In nato slovo, pozdrav za lahko noč in fantje odpojejo domov vriskajoč. Kje so tisti časi? Nocoj vam jih bomo pričarali z izborom naših skladb.

Vokalna skupina Aria, Dobova

vodja skupine: Katja Bogovič
povezovalka sporeda: Klara Eva Kukovičič

OBLAKI SO RUDEČI ...

avtorica sporeda: Katja Bogovič

Tine Bec (1993): PRED NEVIHTO (Lili Novy)
neizdano, prva izvedba

Tine Bec (1993): NOCOJ PA, OH, NOCOJ (slovenska ljudska)
neizdano, prva izvedba

Emil Adamič (1877–1936): PO SLOVESU (Ivan N. Resman)
Naši zbori, ZKOS/JSKD

Danilo Bučar (1896–1971): KAJ TI JE DEKLICA (slovenska ljudska)
ZKOS/JSKD

Obrazložitev teme (avtorica Valentina Levak):
Med sedanjostjo in preteklostjo mnogokrat umetno postavljamo črto, kakor bi s tem hoteli zabrisati to, da so tudi tisti nekoč, iz katerega izhajamo, ustvarjali ljudje, kot smo sami. Na tok zgodovine, ki je največkrat prikazan kot nekaj jasnega in samoumevnega, so namreč vplivala ne le doživetja, pač pa tudi doživljanja ljudi tistega časa. Vendar ne gre misliti, da so ta občutenja neizbežno pozabljena; ohranila so se v kulturi narodov. Tisto, kar v zgodovinskih učbenikih, kjer med drugim beremo o prvih bojnih linijah in številu padlih v bitkah, manjka, se je ohranilo v ljudskem izročilu in v delih različnih avtoric in avtorjev. Vokalna skupina Aria se je s svojim programom želela osredotočiti ravno na to. V časih vojn, ko so moški odhajali pisat zgodovino svojega naroda, so ženske ostajale doma same, z vsemi vsakodnevnimi opravili in predvsem z osamljenostjo, ki je bolela bolj kot vsi žulji. Z izborom pesmi dekleta podajajo žensko doživljanje vojn na Slovenskem ter ga časovno orisujejo: od prvih, neizrekljivih slutenj o tem, da se bliža vojna, prek težkih sloves in čakanja v negotovosti do bolečih vesti in spoznanj.

Mešani pevski zbor Pomlad, Novo mesto

zborovodkinja: Alenka Podpečan

POTOPISNO PREPEVANJE: ZGODBE PETIH KONTINENTOV

Avtorica sporeda: Alenka Podpečan

Henning Sommerro (1952)/Grete Pedersen (1960): BRUREMARSJ FRA VALSØYFJORD/AURE (švedska ljudska poročna koračnica)
Musikk–Husets Forlag A/s, Oslo

Hyo–won Woo: MO–LI–HUA (kitajska ljudska)
Walton Music

Beatriz Corona (1950): PENAS (José Martí)
COACE

Christopher Tin (1976): BABA YETU (molitev Oče naš v jeziku svahili)
Alfred Music Publishing Co., Inc.

Moses Hogan (1957–2003): DIDN'T MY LORD DELIVER DANIEL? (črnska duhovna)
Hal Leonard Corporation

Obrazložitev teme (avtorici Vanja Švajger, Ana Naranča):
Glasba - jezik, ki ga razume vsakdo, ne glede na raso, starost, spol, vero, kulturo ali pripadnost. Lahko ji rečemo tudi meditacija, ki ima zmožnost, da v ljudeh vzbudi posebna občutenja in poveže na višji ravni. Preko nje so ljudje včasih vzpostavljali stike z višjimi silami, božanstvi in duhovi. Vsaka kultura ima svoj način življenja in razmišljanja, glasba pa je tista, ki vse skupaj poveže v celoto in približa posamezniku, ne glede na to iz kje izhaja. Melodija glasbe posameznega naroda odraža njegovo radost, trpljenje ali upansje. Kitajska pesem Mo li hua govori o jasminovem cvetu, njegovi lepoti, čistosti in spoštovanju do vsega živega. Ukrajinska kolednica Schedryck nas popelje v novoletno praznovanje in želje po dobri letini in blagostanju. Sladba Penas je temperamentna in razgibana ter nam s svojimi ritmičnimi posebnostmi predstavi krhkost posameznika in razmišljanje o kazni in smislu življenja. Pomen našega obstoja, bivanja  in vere v nekaj višjega predstavljata skladbi Didn't my Lord deliver Daniel in Baba Yetu. Lahko bi rekli, da je glasba most, ki povezuje vse narode sveta in preko katere se ljudje lahko začutimo med seboj in vzpostavimo stik drug z drugim.

Dodatne informacije

Mihela JAGODIC samostojna strokovna svetovalka za vokalno glasbo T: (01) 2410 525 F: (01) 2410 536 E: mihela.jagodic@jskd.si