Gorenjska

Radovljica, Baročna dvorana Radovljiške graščine

nedelja, 20. novembra 2016 ob 16.00 in 18.30

Strokovni spremljevalec: Marko Vatovec

1. koncert

Moški pevski zbor Alpina Žiri

zborovodja: Andrej Žakelj

KO SE PTIČKI ŽENIJO

avtor  sporeda: Andrej Žakelj

Peter Lipar (1913–1980): ČUKOVA ŽENITEV (slovenska ljudska)
Naši zbori, ZKOS /JSKD

Egi Gašperšič (1852–1928): POUŽEK SE JE ŽENT PRŠU (slovenka ljudska)
Naši zbori, ZKOS /JSKD

Radovan Gobec (1909–1995): MRAVLA JE V MLIN PELALA (porabska ljudska)
Naši zbori, ZKOS /JSKD

Aldo Kumar (1954): NA LIVADI (Milan Jesih)
Naši zbori, ZKOS /JSKD

Obrazložitev teme (avtor Andrej Žakelj):
Ljubezenske pesmi se napajajo v pesnikovem hrepenenju po izbrani osebi. Človek na tej točki pač še ne ve, kaj vse ga čaka … In ker smo ljudje po naravi takšni, da lažje govorimo o drugih kot o sebi, je najbolj idealna transformacija idej na področje živalskega sveta. Izkušeni možje,  kot smo tudi v Moškem pevskem zboru Alpina, vemo, kaj pomeni, če nam žena miga. Tako tudi sova svojemu ženinu v Čukovi ženitvi.
Čuk in sova sta vino spila. Verjetno se tako premosti tudi marsikatera zakonska težava. Včasih pa nesoglasja nastopijo že pred vstopom v zakonski stan. Ženinu tako v slovenski ljudski nasprotuje nevestin oče. Kako hitro ali po polžje se je obrnil ženin v slovenski ljudski, v pesmi Použek se je žent pršu.
Tudi žuželke zlahka poosebljajo določene človeške lastnosti, mravljo npr. kot pridno, marljivo, muha pa je očitno tudi s strani njenega moškega partnerja–obada–lahko nadležna, saj se nič kaj ne zanima za njene bolečine. Vsaj tako pravi porabska ljudska v priredbi Radovana Gobca Mravla je  v plin pelala.
Povsem drugačen odnos do pripadnic ženskega spola ima slovenski pesnik Milan Jesih in, tudi on kot vsak pevec ob svoj ljubezenski navdih postavlja najlepše stvari. Jesih tako svojo muzo uvede in zaključi z mladimi tički, ki čivkajo Na livadi.
Da le (ptičjega) petja ne bo zmanjkalo; Kdo čivka? Moški ne znamo. Ženske? Odlične ste v tem. A brez vas v svetu živih bitij ne gre, pripadniki moškega spola ne zmoremo. Morda, ko po letih zakonskega stanu tisti zanosni hopsasa s svatbe zamre, se včasih oglasi didel didel dudel, gunda bunda, je pa kljub vsemu zakonsko življenje lepo in zato tudi MoPZ Alpina stremi k temu, da ohranjamo pesmi, ki  svojo vsebino mladoporočenca pospremijo na pot skupnega življenja.

Mešani mladinski zbor Gimnazije Kranj

zborovodja: Erik Šmid
kontrabas: Leon Horvat
tolkala: Tadeja Lapuh

GAUDEAMUS IGITUR

avtorica sporeda: Barbara Kušar

Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791)/Erik Šmid (1991): VENERABILIS BARBA CAPUCINORUM, K Dodatek C 9.07 (nn, 2. pol. 18. stol.)
CPDL

Ferenc Farkas (1905–2000): SEMPER FERVENTER (izvor neznan)
Edicio musica Budapest

Ferenc Farkas (1905–2000): VINUS, VINA (nn, 16. stoletje)
Edicio musica Budapest

Napev iz 18. stoletja/Tine Bec (1993): GAUDEAMUS IGITUR (nn, 13. stoletje, odlomek)
neizdano

Obrazložitev teme (avtorica Barbara Kušar):
Gimnazija Kranj spada med najstarejše slovenske srednješolske izobraževalne ustanove. Potem ko je leta 1884 cesar Franc Jožef podpisal odlok o ustanovitvi popolne osemletne gimnazije in so prvi maturanti zapustili šolo leta 1901, so se začeli oblikovati določeni maturantski običaji po vzoru ceremonialov nemških univerz iz 17. stoletja. Tako so že pred drugo svetovno vojno potekali maturantski sprevodi, med katerimi so dijaki nosili boben, bandero iz šolskega orodja, sovo, globus in krsto med prepevanjem litanij. Najprej po celotni šoli in nato po Kranju, na koncu pa zapeli še Gaudeamus igitur. Trenutki slovesa od gimnazije so mladostniško razigrani, pa tudi svečani in polni ponosa. Taka občutja prinaša tudi spored Mešanega pevskega zbora Gimnazije Kranj, ki ga sestavljajo stare študentske pesmi iz osemnajstega stoletja. Najprej Mozartova uglasbitev že omenjenih litanij Venerabilis barba kapucinorum, ki so bile sestavni del obredov pri študentskih pivskih omizjih in se norčujejo iz obvezne pritikline kapucinskih menihov–brade.  Mozart se je poigral z besedilom in ga razstavil na zloge in celo črke, vmes pa zaslišimo pojavitev manj spodobnih besed, kot kaka, pupu ali rum. Podobno hudomušno in včasih že kar obešenjaško besedilo ima cikel priredb madžarskega skladatelja Ferenca Farkaša:  Študentske pesmi iz 18. stoletja (Pataki diákdalok a 18. századbóll), ki so jih našli v starih pesmaricah, zapeli pa bomo 2. Semper ferventer in 3. Vinus , vina. V melodijah se zrcali evropski vpliv na madžarsko glasbo tedanjega časa, vseeno pa se pozna tudi narodni značaj. Za konec sprevoda in našega programa zazveni še neuradna študentska himna Gaudeamus igitur, ki jo je v čisto novo preobleko postavil mladi skladatelj Tine Bec prav za to priložnost.  Melodija je sicer stara in neznanega izvora, prav tako besedilo, prve zapisi so znani že v trinajstem stoletju, najbolj znana različica, ki jo je leta 1781 objavil Kindleben pa ima 11 kitic z zbadljivim besedilom in tudi aluzijami na spolnost (npr. dvopomenka membrum - ud).  Vse izbrane pesmi imajo latinsko besedilo in odražajo duh razposajenih mladostnikov na pragu zrelosti. »Veselimo torej se, mlada nam je duša!«

MoPZ Triglav Lesce Bled

zborovodkinja: Mateja Praprotnik
klavir: Jožica Potočnik

PRIREDBE SAMOSPEVOV V BARVAH EGIJA GAŠPERŠIČA

avtorica sporeda: Slavica Magdič

Fran Serafin Vilhar (1852–1928)/Egi Gašperšič (1936): UKAZI (France Prešeren)
neizdano

Josip Pavčič (1870–1949)/Egi Gašperšič (1936): PRED DURMI (Simon Jenko)
Glasbena matica Ljubljana

Fran Serafin Vilhar (1852–1928)/Egi Gašperšič (1936): MORNAR (France Prešeren)
DZS

 
Obrazložitev teme (avtorja Slavica Magdič in Andrej Jalen):
Romantično gibanje je temeljilo na prepričanju, da vse resnice ni mogoče določiti iz preverljivih dejstev, da obstajajo nadčutne resničnosti, ki jih lahko dosežemo le preko čustev, občutij in intuicije. Romantična glasba si je prizadevala, da bi večji pomen dala čustvenemu izrazu in da bi mogla opisati te globlje resnice, ob tem pa bi ohranila ali celo razširila formalne strukture obdobja klasicizma. Vsakdanja raba izraza romantična glasba velja za glasbo, ki naj vzbudi mehko in zasanjano vzdušje. Tako so prav skladbe skladateljev tega čitalniško-romantičnega obdobja tiste, ki jih zbor prepeva najraje, največkrat. Občuteno, s posebnim veseljem, zanosom in milino, kar se odraža pri zvenu zapetih pesmi. Posebno romantično noto je zboru očitno dal tudi gospod Egi Gašperšič, ki ga spremlja že vrsto let, čuti z njim in zato posebej zanj priredil skladbo Pred durmi s klavirsko spremljavo. Egi Gašperšič je zboru že nekajkrat priredil pesmi, pa tudi sicer velikokrat poje njegove, že napisane priredbe. Zelo dobro pozna zven »Triglavanov«, zato so jim njegove priredbe blizu, prav tako kot so oni očitno blizu njegovi romantični duši. Letošnje leto bo zanj nekaj posebnega, jubilejnega. In ker je to pravi trenutek, so se pevci MoPZ »Triglav« Lesce Bled s Sozvočenji 2016, odločili posvetiti prav njemu, njegovim mehkim, čutnim priredbam romantičnih skladb. Poklon duhu človeka, ki je nežen in zboru vlije poseben zven. Hvala, gospod Egi!

KD Gorenjski oktet, Kranj

vodja skupine: Petra Jerič
klavir: Petra Jerič
sopran: Melanija Markovič

ZVONKOST IN SONORNOST

avtorica sporeda: Petra Jerič

Katarina Pustinek Rakar (1979): MARIJA ZIBLJE JEZUSA (ljudsko besedilo, zapisal F.Štrekelj)
Astrum

Andrej Makor (1987): PRAV PO PRSTIH (Marko Margon)
neizdano

Patrick Quaggiato (1983): POGOVOR Z LJUBICO  (tržaška ljudska)
neizdano

Fryderyk Chopin (1810–1849), Ilya F. Tymenev (1855–1927)/Gašper Jereb (1985): ŽAL,  improvizacija na Etudo op. 10 št.3 (M. Józefowicz)
Astrum

Obrazložitev teme (avtorica obrazložitve: Petra Jerič):
Nocojšnje skladbe so bile izbrane iz repertoarja posvečenega Gorenjskemu oktetu in sopranistki Melaniji Markovič. Sodelovanje se je začelo s pripravo na Božični koncert, kjer smo za izvedbo ene od skladb potrebovali sopranistko. Odziv publike in skladateljev je bil odličen, kar lahko vidimo tudi pri izbiri sledečih skladb, ki so bile po tem koncertu napisane prav za ta sestav. V skladbah želimo poudariti to protiutež med sonornostjo moškega sestava in zvonkim ženskim glasom, ki skozi skladbo Marija ziblje Jezusa v priredbi Katarine Pustinek Rakar orisuje skrbno mamo, ki Prav po prstih (Andreja Makorja) prihiti do svoje punčke, ji v mesečini poljubi lička in jo zaziblje v srebrni zibeli. Kasneje v skladbi Pogovor z ljubico (Patricka Quaggiata) opisuje začetek ustvarjanja skupnega življenja, dvorjenje njenega dragega in svojo misel izpoje v zadnji skladbi Žal v priredbi Gašperja Jereba, kjer se spominja lepih mladih dni in se zave minljivosti ljubezni.

Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj

dirigent: Fernando Mejias
klavir: Tilen Bajec

NOČ IN DAN–ZVOČNI UTRINKI ŽIVLJENJA

avtor sporeda: Fernando Mejias

Hugo Alfvén (1872–1960): AFTONEN (Herman Sätherberg)
Walton Music

Ubald Vrabec (1905–1992): KRESNO JUTRO (Cvetko Golar)
AZ

Katarina Pustinek Rakar (1979): NOCOJ JE EDNA LÜŠNA NOČ (ljudska iz Beltincev)
Astrum

Carlos Guastavino (1912–2000): GALA DEL DIA (Arturo Vázquez)
Neil A. Kjos Music Company  

Eriks Ešenvalds (1973): STARS (Sara Teasdale)
Musica Baltica

Obrazložitev teme (avtor Fernando Mejias):
Noč in dan sestavljata stalno, večno sožitje v našem življenju, prav tako luč in tema, živahnost in milina, napetost in spokojnost. Človek že od davnih časov skuša tudi preko umetnosti izražati svojo hvaležnost do matere narave. Za to priložnost sta se glasba in poezija združili in povezali skladatelje različnih narodnosti, ki posegajo po avtorskih in ljudskih besedilih v slovenščini, švedščini, španščini in angleščini. Naj skladbe Aftonen (Večer), Kresno jutro, Nocoj je edna lüsna noč, Gala del día (Obredje dneva) in Stars (Zvezde) izražajo hvalnico dnevu in noči.

2. koncert

KPZ Drouz, Domžale

zborovodkinja: Uršula Jašovec

OD LJUDI ZA LJUDI

avtorice sporeda: Uršula Jašovec, Ana Pflaum, Ema Smodiš

Carl Orff (1895–1982)/Uršula Jašovec (1986): CODEX VAGANTUS (srednjeveška lirika, vaganti)
neizdano

Uršula Jašovec (1986): OPUS OPERE (Emanuel Schikander, Francesco Maria Piave, Henri Meilhac, Ludovic Halévy)
neizdano

Freddie Mercury (1946–1991)/Uršula Jašovec (1986): QUEEN MEDLEY WITH A TWIST (Freddie Mercury)
neizdano

Obrazložitev teme (avtorici obrazložitve: Uršula Jašovec, Petra Čebulj):
O čem govori glasba zadnjih desetletji? Hiter pogled na dogajanje nam postreže s temami, kot so neuslišana ljubezen, prepovedane stvari, alkohol, želja po svobodi, trpljenje … Trenutno stanje torej. »Potovanje« nazaj za kakšni dve stoletji nas postavi v svet opernih junakov(,) ter njihovih prigod in nezgod. O čem pojejo? Prav o tem o čemer pojejo tudi Queeni.  Junake in zlobneže mučijo neuslišane ljubezni, svojo žalost utapljajo v alkoholu, ter hrepenijo po boljšem jutri. Zadnja postaja na »potovanju« je obdobje srednjega veka. Absolutno drugačni časi, kot naši, a po drugi strani zopet polni zabav, ljubezni, sanj, hrepenenja in prepovedanega. Kot vidimo so minila leta, desetletja in stoletja.  A naokrog po svetu so in še vedno hodijo ljudje. Ljudje z odprtimi očmi, ki pišejo, zapisujejo ter beležijo, kaj se dogaja ljudem okrog njih. Vse to spremenijo v glasbo, ki osrečuje druge ljudi.

Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem

zborovodja: Jožef Močnik

POKLON SKLADATELJU JANEZU MOČNIKU OB 80. OBLETNICI ROJSTVA

avtor sporeda: Jožef Močnik

Janez Močnik (1936–2016): KDOR JIH BERE (France Prešeren)
neizdano

Janez Močnik (1936–2016): RESA CVETE (Aleksandra Hreščak)
neizdano

Janez Močnik (1936–2016): MRAZ (Pe–Lo–Tien)
neizdano

Janez Močnik (1936–2016): FSE KAJ LAZI (prleška ljudska)
neizdano

 Obrazložitev teme (avtor Jožef Močnik):
Gospod Janez Močnik ja eden vidnih slovenskih skladateljev. Svojo življenjsko pot je sklenil 25. februarja letos. V njegovem bogatem glasbenem opusu, ki obsega preko tisoč del, prepoznamo vsaj štiri različna področja delovanja. Najpomembnejši, a ne tudi najobsežnejši del, so njegove izvirne avtorske skladbe, v katerih s samosvojo glasbeno govorico prepričljivo in jasno razgrinja pred izvajalca in poslušalca obravnavano temo, obenem pa poleg sodobnega kompozicijskega stavka nevsiljivo podaja razširjeno lestvico oblikovanja človeškega glasu in s tem dopolnjuje izrazne možnosti. Najobsežnejši del njegovega opusa predstavljajo priredbe in obdelave napevov drugih avtorjev.  Skladatelj je s svojim bogatim glasbenim znanjem in s prefinjenim občutkom za slog in čas, v katerem so nastale, preoblikoval posamezne skladbe, ki so v svoji prvotni obliki, kot enoglasne ali večglasne melodije praktično že utonile v pozabo, a so v njegovi zborovski preobleki ponovno zažarele v vsej svoji lepoti. Posebno pozornost je posvečal ljudski pesmi. Na svoji glasbeni poti je vodil številne zbore, zato je dobro poznal zmožnosti pevcev. V ljudski pesmi, pa naj bo to samo preprosta harmonizacija, priredba ali obširna obdelava ljudskega gradiva, je vedno našel pravo mero med ljudsko preprostostjo in strokovno utemeljenostjo. V zadnjih letih življenja pa je del pozornosti namenil tudi zapisovanju pesmi takó, kot so jih peli v njegovi mladosti. Z današnjo predstavitvijo njegovih del se želimo pokloniti skladatelju, ki bi, če bi mu bilo usojeno, pred dobrim mesecem praznoval 80. rojstni dan.

Ženski pevski zbor Moj spev, Groblje

zborovodja: Peter Pogačar
klavir: Uroš Pele

ZAVEZA

avtor sporeda: Peter Pogačar

Felix Mendelssohn Bartholdy (1809–1847): VENI  DOMINO (antifona)
CPDL

Benjamin Britten (1903–1976): THIS LITTLE BABE (Robert Southwell)
Boosey & Hawkes Music Publisher

Ole Gjeilo (1978): UBI CARITAS (himna)
Walton Music Corporation

Eriks Ešenvalds (1977: O SALUTARIS HOSTIA (sv. Tomaž Akvinski)
Musica Baltica

Obrazložitev teme (avtor Peter Pogačar):
Rdeča nit programa je odnos med Bogom in njegovim ljudstvom. Skladbe so razvrščene po cerkvenem časovnem zaporedju besedil. Na samem začetku skladba Veni Domine predstavlja sam vrh starozaveznega pričakovanja Jezusovega prihoda. Sledi skladba Brittnove A Ceremony of Carols, katere besedilo se nanaša na izpolnitev pričakovanja po prihodu Mesije. Skladba poudarja kontrast med bojevitostjo in Jezusovim orožjem – ljubeznijo do ubogih. Zadnji skladbi se obe nanašata na zadnjo večerjo velikega četrtka. Prva kot zagotovilo, da kjer sta zbrana dva ali trije v Jezusovem imenu, tam je tudi On in druga s pomenom evharistije kot zapuščine zadnje večerje in velike noči, ki se še danes daruje za ljudi. Vsi teksti, ki temeljijo na svetopisemskem besedilu, so v latinščini, saj je ta jezik obstajal začasa Jezusovega življenja in je hkrati tudi še danes formalni jezik rimskokatoliške cerkve. Izjema je le srednjeveška angleška pesem pesnika in jezuita Roberta Southwella, v današnjem svetovnem jeziku. S tem smo poudarili, da se je ob božiču Bog učlovečil in se približal človeku. Vsi skladatelji prihajajo iz stare celine, a vsak iz druge države. Decembra mineva 40 let od smrti angleškega skladatelja Benjamina Brittna. Eriks Ešenvalds, latvijski skladatelj, pa bo januarja prihodnje leto praznoval 40 let. Kljub temu, da skladatelji prihajajo iz različnih stilskih zvrsti in odsevajo tako gregorijanski koral kot zvočno barvanje z alteriranimi akordi, pa so si skladbe med seboj zvokovno skladne in zaokrožujejo program v celoto.

Mešani pevski zbor Slamnik, Ihan

zborovodkinja: Kristina Cotič
klavir: Teja Komar

NEUKROTLJIVA ROMANCA

avtorica sporeda: Kristina Cotič

Iacobus Gallus 1550–1591): Quam gallina suum parit ovum (HM: 7)
MAMS SAZU

Uršula Jašovec (1987): ČRNI MUC (Tone Pavček)
Samozaložba Ars Musice, Rado Černe s.p.

Johannes Brahms (1833–1897): Liebeslieder Waltzes, Op.52
6. Ein kleiner hübscher Vogel (Georg Friedrich Daumer)
13. Vögelein durchrauscht die Luft (Anton Rückauf)
14. Wie ist die Welle klar (Georg Friedrich Daumer)
15. Nachtigall, sie singt so schön (Georg Friedrich Daumer)
IMSLP

Eric Whitacre (1970): ANIMAL CRACKERS, VOLUME 1:
The Panther (Ogden Nash)
Musicroom

Obrazložitev teme (avtorica Kristina Cotič):
Skozi pesem in besedo vam bomo predstavili del živalskega sveta ter različna stilna glasbena obdobja. Začeli bomo s slovenskim renesančnim skladateljem, ki mu nekoliko kontrastno sledi kompozicija  sodobne slovenske skladateljice. V drugem delu našega sklopa bomo predstavili tuja skladatelja romantične in sodobne glasbe. Pevcem program predstavlja izziv, saj se morajo spopasti z različnimi izvajalskimi praksami. Prav tako pa ugotavljamo, da so živali v vseh obdobjih skladateljem navdih, v vsakem pa zvenijo drugače, a vseeno enako.

Ženski zbor Carmen manet, Kranj

zborovodja: Primož Kerštanj

godalni kvartet

ZVOK JE BESEDA, BESEDA JE ZVOK

avtorja sporeda: Barbara Kušar in Primož Kerštanj

Karl Jenkins (1944): AMATE ADEA (Karl Jenkins)
Boosey&Hawks

Jaakko Mantyarvi (1963): EL HAMBO DD (Jaako Mantyarvi)
Sulasol

Jan Magne Forde (1962): SAFARI (Jan Magne Forde)
skladateljev arhiv

Obrazložitev teme (avtorica Barbara Kušar):
Ženski zbor Carmen manet  v svojem tematskem sporedu predstavlja dela treh sodobnih evropskih avtorjev, ki se navdihujejo v ljudski zapuščini, glavna skupna značilnost njihovih del pa je besedilo brez smiselnega pomena in popolnoma v funkciji zvočne podobe. Ljudsko izročilo predstavlja stik človeka s samim sabo in svojimi koreninami. Sodobni občudovalci etno glasbe pa večkrat zavzamejo globalni odnos do nje in vključujejo prvine drugih kultur. Predstavljamo tri zelo kontrastne skladbe.
Karl Jenkins (1944), Valežan po rodu, je svoj ciklus Adiemus–Songs of Sanctuary naslonil na tradicijsko glasbo z različnih koncev sveta in jo spojil s svojo rodno zvočno govorico, pri tem pa za podajanje občutij ustvaril povsem svoj besedilni jezik.  Finec Jakko Mäntyjärvi (1963) je prav tako z  izmišljeno govorico opremil El hambo DD, ki se zgleduje po norveški ljudski glasbi, švedskem ljudskem plesu hambo in, kot sam v šali pravi, zveni kot švedski kuhar iz Muppet Showa in manj vešči ljudski godci. Jan Magne Førde (1962), norveški skladatelj, pa se je navdihoval v afriškem melosu. V skladbi Safari besede brez pomena podpirajo ritmično interpretiranje občutij v afriški savani. Čeprav zelo različne, imajo skladbe še druge skupne značilnosti, kot je podajanje teme med glasovi, izpostavljanje individualizma v skupnosti s solističnimi vložki in odgovarjanjem nanje, tradicijske načine petja  ter skupno sporočilo: v začetku je bila glasba.

Dodatne informacije

Mihela JAGODIC samostojna strokovna svetovalka za vokalno glasbo T: (01) 2410 525 F: (01) 2410 536 E: mihela.jagodic@jskd.si