Osrednja Slovenija
Ljubljana, , Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana
nedelja, 13. novembra 2016 ob 16.30 in 19.00
Strokovni spremljevalec Sebastjan Vrhovnik
Mešani pevski zbor Mavrica, Vrhnika
zborovodkinja: Darinka Fabiani
člani Orkestra Simfonika Vrhnika
DUŠAN VELKAVERH (1943–2016)
avtorica sporeda: Darinka Fabiani
Tadej Hrušovar (1947)/Marko Fabiani (1950): ENAKONOČJE (Dušan Velkaverh)
neizdano
Mojmir Sepe (1930)/Marko Fabiani (1950): VALETA (Dušan Velkaverh)
neizdano
Harold Arlen (1905–1986)/Marko Fabiani (1950): MAVRICA/OVER THE RAINBOW (Edgar Ypsel Harburg, slov. prep. Dušan Velkaverh)
neizdano
Richard Rodgers (1902–1979)/Marko Fabiani (1950): POJDI DO VRHA/CLIMB EVERY MOUNTAIN (Oscar Hammerstein, slov. prep. Dušan Velkaverh)
neizdano
Obrazložitev teme (avtorica Antonija Hladnik):
Dušan Velkaverh, pisec številnih besedil slovenskih popevk, je imel na poseben način vpliv na naš pevski zbor. Njegovo sodelovanje z zborom se je razširilo v letih, ko se je preselil na Vrhniko. Za zbor je iz angleščine prepesnil sedem skladb, zadnjo, Mavrico (Over the rainbow) smo premierno izvedli na naši 15–letnici. Zaradi obsežnega glasbenega sodelovanja smo ga razglasili za častnega člana, saj poleg besedil, ki jih je napisal za nas, velikokrat izvajamo njegove uspešnice. Vse je za naš zbor priredil Marko Fabiani. Pesnik Dušan Velkaverh se odlikuje po prelepih besedilih o ljubezni in ljudeh, o vrednotah in lepoti. Bogastvo in raznolikost njegovih besedil nas navdihujejo, hrepenenje po lepoti glasbe je tudi za nas, izvajalce, nenehen izziv. Letos smo se poslovili od njega, njegova uglasbena zapuščina pa bo večna vez med njim in nami. Naj bo tudi izbor pesmi spomin na pesnika.
Grosupeljski oktet
vodja skupine: Tomaž Tozon
FANTOVSKI POMLADNI PONOS
avtor sporeda: Tomaž Tozon
Zorko Prelovec (1887–1939): BELA BREZA (Alojz Gradnik)
IDSS, ZKOS/JSKD
Zorko Prelovec (1887–1939): NAGELJNI RDEČI (Ivo Peruzzi)
IDSS, ZKOS/JSKD
Zorko Prelovec (1887–1939): ZAPOJ MI PESEM (Joža Lovrenčič)
IDSS, ZKOS/JSKD
Obrazložitev teme (avtorja Tomaž Tozon in Martin Jaklič):
Pesmi Zorka Prelovca se v ubranem petju moškega oktetovskega sestava oglašajo kot polne zanosa in ponosa fantov širom Slovenije. Ker je besedilo čuteče in obarvano z pomladnimi barvami, ko vse cveti ali pa se izkazuje v vsej svoji razbohoteni barvi, je program s tovrstno rdečo nitjo tudi poimenovan.
Člani Grosupeljskega okteta se v sodelovanju s priznanim zborovodjem in poznavalcem oktetovskega petja Tomažem Tozonom dobro počutijo ob skladbah Zorka Prevlovca, saj so njegove skladbe dovolj zahtevne in pa tudi ubrane, da sežejo v uho in srce slehernega poslušalca. Aktualni repertoar okteta sestavlja nekaj Prelovčevih pesmi, zato je tudi izbor v programu za Sozvočenja 2016 pripravljen z njegovimi deli.
Pa še neverjeten slučaj - Zorko Prelovec (skladatelj), Ivo Peruci (pisec besedil) in Tomaž Tozon (vodja okteta) so vsi stanovali v stavbi nekoč Mestne hranilnice v Ljubljani - na Dalmatinovi 13.
Vokalna skupina Cantate Domino, Kočevje
zborovodja: Franc Štefanič
BALKAN EXPRES 1991
avtorica sporeda: Helena Štefanič
Vojislav Simić (1924): POŠLA MOMA NA VODA (makedonska ljudska)
ZKOS/JSKD
Stevan Mokranjac (1856–1914): IX. RUKOVET (venček črnogorskih ljudskih)
Nota
Vladimir Berdović (1906–1980): POSKAKUŠA (bosansko kolo)
ZKOS/JSKD
Franjo Lučić (1889–1972): LEPA ROŽA (ljudska iz hrvaškega primorja)
ZKOS/JSKD
Jakob Jež (1928): IGRAJ KOLCE (belokranjska ljudska)
ZKOS/JSKD
Obrazložitev teme (avtorica Helena Štefanič):
Leta 1991 je Slovenija postala samostojna država in se odcepila od republik na balkanskem polotoku. Kultura in še posebej glasba jugoslovanskih republik se je dolga leta prepletala s slovensko kulturo, posebno ob praznovanju državnih praznikov. Zato nam tudi po 25. letih ni tuja, pač pa nas spominja na pretekle čase, ko smo na naših radijskih postajah in televizijskih sprejmnikih poslušali glasbo naših takoimenovanih južnih bratov in ugotavljali, da se slovenska kultura precej razlikuje od ostalih. In usodnega leta 1991 smo Slovenci expresno zapustili Balkan, zato naslov teme Balkan expres 1991. Do takrat smo rekli: od Vardara pa do Triglava. Program pesmi ponazarja pot z juga Balkana, torej Makedonije, preko Črne gore, Bosne in Hrvaške na sever, v Slovenijo.
KUD Učiteljski pevski zbor Slovenije Emil Adamič, Ljubljana
zborovodja: Lovro Frelih
POTEP MED LJUDSKIMI TEMPERAMENTI
Avtor sporeda: Lovro Frelih
Bernardino Streito (1936): BELLE ROSE (ljudska iz Piemonta)
Ricordi Milano
Kristiaan Van Ingelgem (1944): PRIDI TY ŠUHAJKO (slovaška ljudska)
Centrum voor Vocale Muziek [Belgien]
Alexi Matchavariani (1913–1995): DOLURI (Ples bobna, po gruzijskih ljudskih plesih, Ioseb Noneshvili)
Earthsongs
Dragan Šuplevski (1933–2001): RUM, DUM, DUM (makedonska narodna)
Društvo na kompozitorite na Makedonija, 1964
Ramon Noble (1920–1999): ANTONINO (mehiška tradicionalna)
Ricordi Americana S.A.
Obrazložitev teme (avtorja Janez Kukovica, Mihaela Kerin):
Izhodišče za izbor skladb (skladb) je (bilo) izročilo ljudske glasbe nekaterih narodov oziroma ljudstev Evrope in Severne Amerike, pri čemer je treba povedati, da zanj ni bil uporabljen kak zelo premišljen, reprezentativen ključ. Predvsem smo sledili občutku, da naj bi skladbe na čim bolj prepoznaven način izrazile dušo in temperament izbranih nacionalnih oziroma etničnih okolij. Naše glasbeno potepanje po stari celini sega od romanskega kulturnega okolja Francije oziroma Italije, natančneje obmejne pokrajine Piemont, z liričnimi zvočnimi barvami, prek Slovaške do vzhoda evropske celine, kjer vse bolj prihajajo do izraza ritmično–plesni elementi ljudske glasbe.
Tradicionalna (ljudska) glasba na ameriški celini je tako ali drugače nasledek evropske glasbene dediščine, nam Evropejcem pa najbolj ameriško zveni takrat, ko asociira na sentiment divjega zahoda (westerna), medtem ko mehiško glasbo karakterizira še znaten odmerek vročega latino temperamenta.
Ženski komorni zbor ČarniCe, Ljubljana
zborovodkinja: Monika Fele
klavir: Sara Rustja Turniški
ŽENSKI ČUSTVENI SVET
avtorici sporeda: Monika Fele in Lucija Tavčar
Matej Kastelic (1994): SISSTERIX HINALIS (Marjeta Cerar)
neizdano
Anton Lajovic (1878–1960): PESEM DEKLICE (Otto Julius Bierbaum/Oton Župančič)
Novi akordi
Uroš Krek (1922–2008): PREKMURSKA (ljudsko besedilo)
Naši zbori, SLKD/JSKD
Pierre Passereau (ok. 1509–1547): IL EST BEL ET BON (madrigal)
Hal Leonard Corporation
Andrej Makor (1987): TRI O LJUBEZNI
2. Evokacija (Stano Kosovel)
Astrum
Obrazložitev teme (avtorici Monika Fele in Lucija Tavčar):
Vsaka ženska je naprej punčka. V njen domišljijski svet nas popelje Kastelicev akvarel otroških sanj o strašni poletni noči, ko „zganejo se sence“ in poletijo čarovnice. Njihove čarovnije razblini deklica Zarja, ko se skuštrana zbudi in pozabi na sanje. Ko postane dekle, ženska čustva predrami ljubezen. Tokrat jo v barvah strasti pripoveduje sicer ženski glas skozi moško pero nemškega anahronističnega pesnika Bierbauma. Slovenski neoromantik Lajovic, mojster v uglasbitvi čustev, strast podčrta z izrednim klavirskim legatom, ki jemlje dih poslušalcu.
Da ljubezen ni samo strast, nas spomni Prekmurska. Čustveno izredno nabito ljudsko besedilo bolečino izgubljene ljubezni poveže z materinsko ljubeznijo neporočene matere. O razposajenosti žen ob klepetu o možeh pripoveduje madrigal francoskega renesančnega pisca Passereauja. Spomini na čustva in na minule dni življenja v dvoje skelijo predvsem, ko „ni tebe več“, kot pravi Stano Kosovel v Evokaciji, ki ji je melodijo vdahnil Andrej Makor. Poklon ženskemu čustvenemu svetu, nas od punčkine rane mladosti popelje do bolečega slovesa od ženske, ki je svoja čustva v življenju delila z bližnjim. “Blagor ženskam“,pravi Alenka Rebula, “ki ne umrejo, samo izginejo kot kruh na mizi. Nenadoma ga zmanjka in nihče od živih ni ostal lačen.“
Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec, Ljubljana
zborovodja: Iztok Kocen
VSAK SI PO SVOJE OTOŽNOST PREGANJA...
avtor sporeda: Iztok Kocen
Viktor Mihelčič (1913–2010): PA DA BI ZNAL (Srečko Kosovel)
ZKOS/JSKD
Vinko Vodopivec (1878–1952): KRAŠKA JESEN (Srečko Kosovel)
ZKOS/JSKD
Alojz Srebotnjak (1931–2010): BORI (Srečko Kosovel)
ZKOS/JSKD
Uršula Jašovec (1986): KONS KOS–OVEL–U (Srečko Kosovel)
neizdano
Obrazložitev teme (avtor Nejc Povšič):
Vsak si po svoje preganja otožnost - eni v vinogradu, drugi v hramu. Vodopivci pa jesensko melanholijo preganjajo s pesmijo. Kosovelovo pesmijo. Ki diši po vršenju upornih borov v burji, ki diši po omamni vinski cvetici - ki diši po žlahtnem življenju. Vodopivci si sive jesenske dneve barvajo s pesmijo, ki govori o dekletu. O dekletu, ki ga fant ne da za nič na tem svetu. Vodopivci pojejo pesmi, ki so tudi v letu, ko se spominjamo 90. obletnice avtorjeve smrti aktualne in v katerih lahko slutimo bodočnost. Primorski študentje letos pojejo v spomin Srečku Kosovelu, rojaku, ki je v 22 letih življenja ustvaril neverjeten opus, v katerem je jadral od impresionizma pa vse do konstruktivizma in avantgarde. Kljub vizionarskim idejam o prihodnosti Evrope in sveta pa je vedno našel pot nazaj, med brinje in hraste na domači Kras.
Vokalna skupina BeJazzy, Ljubljana
zborovodkinja: Ksenja Pirc
povezovanje sporeda: Jan Černetič
NOČ NAD LJUBLJANICO
avtorica sporeda: Ksenja Pirc
Marko Tiran (1945): PESEM ZA ŠPAS (Marko Tiran)
Naši zbori, SLKD/JSKD
Vilko Ovsenik (1928)/Igor Česnik (1955): ZVEZDE PADAJO V NOČ (Ciril Zlobec)
neizdano
Michael Wilshaw (1945)/Ksenja Pirc (1969): ŠUŠTARSKI MOST (Ciril Zlobec)
neizdano
Mojmir Sepe (1930)/ Branko Dernač (1962-2003)/ )/Ksenja Pirc (1969): ZEMLJA PLEŠE (Gregor Strniša)
neizdano
Obrazložitev teme (avtorica Ksenja Pirc):
Z izbrano temo izražamo povezanost skladb, ki jih prepevamo, z okoljem, v katerem pevci bivamo.
Ko v večernem mraku z ladjico odplujemo po Ljubljanici in se prepustimo nočnim zvokom, zvezdnatemu nebu in mislim, ki se v tistih trenutkih porajajo, se zasliši iz daljave žabji glas, ki nam s svojim milozvočnim ritmičnim regljanjem nariše nasmeh na obraz in nehote privre na dan
Pesmica za špas: »Kadar si z'lo slabe volje in narobe vse gre spet, usedi se na rob močvirja in poslušaj žabji kvartet.« Ko tako dobrovoljno drsimo po vodni gladini, se zasanjano zazremo v nebo in prevzame nas pogled na tisočere lučke, ki nas obkrožajo
Zvezde padajo v noč, nam tako blizu, da bi lahko ujeli jih v dlan. Le kako bi brez njih?
Še preden se zavemo, nam Ljubljanica ponudi svoje prelepe mostove in Šuštarski most povabi k Vitezu in Mačku, zato se izkrcamo pod njim, se porazgubimo eni levo na Mestni trg, drugi desno na Stari trg, a nas zvezde tako očarajo, da se vsi znova snidemo na grajskem griču. Zvezdni lesket v odsevu vijuge Ljubljanice, kar vabi pogled v nebo in porajajo se misli; ali Zemlja pleše tja med zvezde, ali zvezde okrog nje ...
Vokalna skupina Aurora, Ljubljana
zborovodkinja: Janja Dragan Gombač
klavir: Manca Trček
POLETNI UTRINKI
avtorica sporeda: Janja Dragan Gombač
improvizacija na belokranjsko ljudsko BOG DAJ, BOG DAJ (belokranjska ljudska)
neizdano
Ralph Vaughan Williams (1872–1958): SummER IS A–COMING IN AND THE CUCKOO (angleški ljudski)
Oxford University Press
Uroš Rojko (1954): SONČNICE (Svetlana Makarovič)
Grlica, Društvo glasbenih pedagogov Slovenije ZKOS/JSKD
Ro Ogura (1916–1990): HOTARU KOI (japonska otroška ljudska)
Ongaku No Tomo Sha Corp.
Lojze Lebič (1934): POLETJE (Issa, haiku)
SLKD/JSKD
Obrazložitev teme (avtorici Katarina Podobnikar in Jana Šuštar):
Globoko v jeseni nabiramo tople poletne spomine, ki v mrzlih dneh z ognjem v kurišču preganjajo zimo. Naši dedje so poletje pozdravili s prižiganjem kresov na najvišjih gričih, čim bližje nebu, da bi soncu predali svetlobo in toploto, da bi to še dolgo sijalo s polno močjo. Otroci vanj svobodno vstopijo, ko šolska torba še zadnjič leti proti pisalni mizi. Zaljubljenci ga začutijo, ko objeti poslušajo škržate in opazujejo kresničke.
Poletje je, ko krošnja stare jabljane pleše s toplim vetrom, pod njo pogrnjena miza, okoli nje prijatelji ob kozarcu rdečega vina rešujejo svet. Takrat, ko se sončnice kopajo v julijskem soncu. Ko na gozdni jasi polni metuljev vseh barv zaslišiš kukavico in roka smukne v žep k cekinu. Ko avgustovsko nebo razsvetlijo utrinki. Takrat si zaželiš, da bi ta občutek trajal večno.
Izbrani program povezujejo skladbe, v katerih so uglasbene poletne impresije. Zvoki in s pesmijo narisane slike poletja nas ponesejo v živahni čas narave in mestni vrvež vročih poletnih dni. Kmalu bo spet tu.
Komorni zbor Fran Gerbič, Rakek
zborovodja: Jože Rajk
jemba: Andrej Mršnik
Nejc Šmalc, tamburin
BOŽIČ PO SVETU
avtor sporeda: Jože Rajk
Pavle Merkù (1927): ORE TI TRJI KRAJAUE (po zapisu iz Solbice v Reziji)
ZKOS/JSKD
Mykola Leontovych (1877–1921): ŠČEDRIK (ukrajinska kolednica)
Freescores.com
Norman Luboff (1917–1987): AMEN – MARY HAD A BABY (gospel)
Walton Music
Via Olatunji (?)/Wendel Whalem (1931–1987)/Barrington Brooks (?): BETELEHEMU (nigerijska ljudska)
Alfred Publishing
Obrazložitev teme (avtor Jože Rajk):
Božični čas ni navaden čas. Presega razlike med ljudmi, družbenimi, verskimi in socialnimi okolji, presega vsa obzorja. Božični čas je predvsem čas bližine, čas za prijatelje, čas enakosti za vse ljudi. Komorni zbor Fran Gerbič smo predvsem prijatelji. Družimo se ob glasbi, ki je ena redkih povsem univerzalnih umetnosti. Razumejo in delijo jo vsi. Glasba nas zbližuje in združuje. Na božično temo smo izbrali skladbe z različnih koncev sveta. Ore ti trji krajaue (O treh kraljih), ki je nastala v Reziji. Skladba Amen je gospel in govori o Jezusovem rojstvu. Marija je rodila otroka, ga povila in položila v jasli. Angeli so bdeli nad njim. Z izbiro ukrajinske in nigerijske pesmi smo si zaželeli, da bi božični čas še prav posebej izzvenel v deželah, ki jih trgata razdor in vojna. Da bi vsi mi v svojem srcu našli prostor in toplino tudi za njih. Naj besede »Srečen Božič in mir ljudem na zemlji« postanejo resničnost za vse.
Komorni zbor Megaron, Ljubljana
zborovodja: Damijan Močnik
SAKRALNA GLASBA V DVOZBORJIH
avtor sporeda: Damijan Močnik
Iacobus Handl Gallus (1550–1591): MEDIA VITA IN MORTE SUMUS (OM: 1/65)
SAZU
Robert Schumann (1810–1856): TALISMANE (Johann Wolfgang Goethe)
CPDL
France Kimovec (1878–1964): TI SAM GOSPOD (Gregorij Pečjak)
Cerkveni glasbenik, Družina
Damijan Močnik (1967): ADORO TE DEVOTE (sv. Tomaž Akvinski)
Astrum
Obrazložitev teme (avtor Damijan Močnik):
Ena od najzanimivejših kompozicijskih oblik sakralne glasbe je dvozborje. Sakralni prostor že sam po sebi ponuja zanimive akustične rešitve, ki so jih skladatelji že od renesanse dalje učinkovito izkoriščali. Ne gre pa vedno samo za zvočne učinke, ampak tudi za zanimive vsebinske dvojnosti: različnosti in povezave. Handl Gallus v motetu Media vita in morte sumus izpostavi življenje in smrt, Schumann v Talismanu vzhod in zahod, Kimovec v motetu Ti sam Gospod nebo in zemljo, Močnik pa v svojevrstni zvočni freski moški in ženski prinicip, moški in ženski zvok. Vse skupaj pa preveva dialog med človekom in Bogom, telesom in dušo.
Dodatne informacije
 |
|
Mihela JAGODIC
samostojna strokovna svetovalka za vokalno glasbo
T: (01) 2410 525
F: (01) 2410 536
E: mihela.jagodic@jskd.si |
|
