Primorska
Dobrovo v Goriških Brdih, Viteška dvorana na Gradu Dobrovo
petek, 25. novembra 2016 ob 20.00
Strokovni spremljevalec Ambrož Čopi
Kulturno društvo MoPZ Srečko Kumar, Kojsko
zborovodja: Bogdan Kralj
povezovalec sporeda: Robert Marc
VINSKE ŠTORJE
avtor sporeda: Bogdan Kralj
Anton Schwab (1868–1938): VINSKA (Ivan Resman)
Glasbena matica
Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791): VINSKI KANON (Canone del vino)
prepis
NIKDAR NE BOM POZABIL (slovenska ljudska)
Danilo Bučar (1896–1971): MAJOLČICA (Cvetko Golar)
ZKOS/JSKD
Ignacij Ota (1931–2001): KOD S`PA HODIL (Ljudska)
ZSKD Trst
Ubald Vrabec (1905–1992): BRATCI VESELI VSI (Ljudska)
Prosvetni servis
Obrazložitev teme (avtor Bogdan Kralj):
Vino in vinska trta sta za Brice izrednega pomena tako z gospodarskega kot družabnega in nenazadnje tudi z kulturnega gledišča. Pomenita jim smisel življenja in jim dajeta življenjsko energijo. Pravijo, da se Bric pri vsaki od trt vsako leto ustavi vsaj devetnajstkrat. Lahko si mislimo, koliko časa briški kmet preživi v vinogradu ob tisočih trt. Zato se ne gre čuditi, kakšno spoštovanje ima do vina in kakšno ljubezen prelije v njegovo dodelavo. Projekt, kot smo si ga zamislili, predstavlja nekak sprehod skozi pesmi: Začne se zgodba o prijateljih ki se zberejo skupaj (to sladko zlato vince je zbralo bratce nas), sledi himna vinu (viva il vino), spomin na očeta (Nikdar ne bom pozabil očeta svojega …),nato najprej ljubezen (Majolčica) in nato kreganje z ženo (Kod s pa hodil) in na koncu zopet veselje (Bratci veseli vsi). Pri izbiri skladb smo upoštevali pretežno primorske skladatelje (razen za Mozarta nismo prav prepričani …).
Mešani pevski zbor Cominum, Komen
zborovodkinja: Ingrid Tavčar
klavir: Anja Tavčar
trobenta: Gregor Rogelja
tolkala: Tadej Rogelja
GLASBA BREZ BESED
avtorica sporeda: Ingrid Tavčar
Lorenz Maierhofer (1956): FANFARE A CAPELLA (vokaliza - Lorenz Maierhofer)
Helbling
Karl Jenkins (1944): ADIEMUS (vokaliza - Karl Jenkins)
Boosey & Hawkes
Loreena McKennitt (1957)/Jon Washburn (1942: TANGO TO EVORA (vokaliza - Jon Washburn)
Walton Music
Henry O. Millsby (1956): WELCOME IN BLUE (vokaliza - Henry O. Millsby)
Helbling
Obrazložitev teme (avtorica Ingrid Tavčar):
V zborovski glasbi smo vajeni, da se pri interpretaciji skladb v veliki meri osredotočamo na besedilo – le-to nam pomaga pri razumevanju glasbenega teksta in fraz ter nas vseskozi vodi pri tem, na kakšen način naj določena mesta v skladbi izvedemo. Nedvomno je to lahko prednost. Kaj pa, ko partitura nima smiselnih besed? V tem primeru postane naš pevski aparat bolj podoben ostalim glasbilom; v ospredju so melodične linije, harmonije in ritem, ki skupaj z barvo, dinamiko in agogiko ustvarijo glasbeno celoto. Besedilo, ki navadno pomeni prednost, nas lahko ovira pri bolj prvinskem doživljanju in izvajanju glasbe. Glasba brez besed nas vabi, da se ji popolnoma predamo in ob njej doživljamo čustva in občutja, ki so v nas globoko skrita in jih pravzaprav ne moremo ubesediti. Osvobojeni besednih spon se potopimo v svet ritmov in harmonij, sproščeno zaploskamo, tlesknemo s prsti, telo se kar samo želi zazibati v plesni korak. Za nocoj izbrani repertoar vsebuje dela sodobnih, še živečih skladateljev. Z vami želimo deliti tisto, kar smo odkrivali in doživljali ob teh skladbah: veselje in navdušenje pri Fanfarah a capella, skrito povezovalno moč v skladbi Adiemus, melanholično razpoloženje, ki nas preplavlja v ritmih Tanga to Evora, nazadnje pa lahkotnost in igrivost v sproščujoči Welcome in blue. Odpotujte z nami v svet glasbe - brez besed!
Sekstet Sonček, Pivka
vodja skupine: Matej Penko
kitara: Blaž Lamovec
povezovalec sporeda: Pavle Ravnohrib
LJUBEZEN NEŠTETA, NIKOLI IZPETA
avtor sporeda: Matej Penko
Ubald Vrabec (1905–1922): MLADA (Stanko Vuk)
ZKOS/JSKD
Ambrož Čopi (1973): LJUBIM (Feri Lainšček)
Astrum
Rado Simoniti (1914–1981): V NEDELJO POPOLDNE (Ludvik Zorzut)
Naši zbori, ZKOS/JSKD
Viktor Mihelčič (1913–2010): DALEČ NEKJE (Slavko Jug)
Naši zbori, ZKOS/JSKD
Urban Koder (1928)/Tadeja Vulc (1928): CVETJE V JESENI
neizdano
Obrazložitev teme (avtor Peter Tomšič):
Kaj je lepšega kot slaviti ljubezen v njenih brezštevilnih izrazih - od prijateljske in starševske, vihrave in mladostniške, prek erotične, strastne in globoke v tistih najlepših letih, do zrele v vseh njenih ontoloških in metafizičnih razsežnostih! Sončki smo izbrali šopek petih skladb, ki so vsaka zase lahko visoka pesem ljubezni, skupaj pa njena hvalnica, ki naj nikoli ne izzveni, kajti ljubezen, ki je ni, najbolj boli … Mlada drhti, ostaja nezrel sad, njene ustnice so na dan, ki jo je prebudil, ostale nepoljubljene in spregledane. Ljubim je prebujena, v plimi nore želje ujeta appassionata … V nedeljo popoldne, ja, takrat pa pojdeva v gorco! Pogledat, če grozdje zori in srček gori. Daleč nekje … da, tam daleč še sije sonce in češnje cveto, tam je pomlad in so spomini … In danes? Vse mehkeje se naju polašča domotožje, pri tem rase, kar naju ločuje, naju združuje. Zato je cvetje v jeseni tako drugačno in lepo. In ruj pred prihajajočo slano tako poln strasti in ljubezni! Šopek skladb bo z izbranimi verzi Maje Haderlap in Cirila Zlobca povezoval igralec Pavle Ravnohrib.
Vokalna skupina Elum, Postojna
zborovodkinja: Karolina Repar
klavir: Blaž Podobnik
ZALJUBLJENA V MLADOST
avtorica sporeda: Karolina Repar
Rok Golob (1975): DOBER DAN, ŽIVLJENJE! (Tone Pavček)
neizdano
Jure Robežnik (1933)/Janko Avsenak (1933): MLADE OČI (Dušan Velkaverh)
neizdano
Andrej Makor (1987): KAM HITIŠ (Mila Kačič)
Astrum
Tadej Vasle (1968): MOJ MALI JE OPASAN (Tatjana Matejaš Tajči)
neizdano
Obrazložitev teme (avtorica Tjaša Blaško):
Mladost je kot cvet. Najprej je sramežljiv in se plaho ozira v svet, potem pa se razcveti v vsej svoji lepoti. Ko mine začetna plašnost, postane razigrana in živahna. V svet se ozira z velikimi očmi, ki so polne radovednosti in zanimanja. Pridejo dnevi, ko mladostne oči vidijo vse v sivi barvi, ampak tudi takrat čez nekaj časa posije sonce in že mladost zopet uzre pisane barve. Tako jo doživljamo tudi pevke vokalne skupine Elum. Mladost je temeljna glina našega delovanja, ki se izraža skozi iskrice v očeh, smeh in glasbo. V žaru mladosti pozdravljamo življenje in mu kličemo Dober dan! z besedami Toneta Pavčka in glasbo Roka Goloba. Pozdravljamo solze, upe in norost in pesem in ljubezen, ki nam jih življenje v tem čudovitem obdobju nosi na pot. Skozi mlade oči gradimo svet, ki je pred nami in nas še čaka. V tem svetu ima vsaka od nas ob sebi tistega enega, s katerim deli svoje obzorje, v katerega stremi. In skupaj hitiva skozi mladost, smejoč se, brez oziranja nazaj, in brez misli, kako dnevi prehitro bežijo. A kot je mladost ranljiva sama, je ranljivo vsako mlado srce. Vsako ljubi v presežnikih in vsako trepeta. Mladost je nerazdružljiva z iskrivo, iskreno ljubeznijo. In čeprav ta morda ni vedno in morda ni povsod, “Naj mir pronica vate, ker je nekje srce, ki bije zate,” pravi Mila Kačič. Kajti mladost brez ljubezni je kot metulj brez kril. Kako naj pojemo o mladosti, če ne pojemo o svoji ljubezni? O mladostniških simpatijah, ki nam spodnesejo tla pod nogami? O tistih, ki nam mešajo glavo? Tako 11 mladih deklet opeva tisti najlepši čas, v katerem bi vsak najraje ostal. Saj je konec koncev vsak od nas zaljubljen v mladost.
Moški pevski zbor Pobje, Črni vrh na Idrijo
zborovodkinja: Veronika Škedelj
povezovalka sporeda: Petra Rupnik
OGNJA PREPOLN
avtorici sporeda: Veronika Škedelj, Petra Rupnik
Ciril Pregelj (1887–1966): BORI ŠUMIJO (Srečko Kosovel)
Naši zbori, ZKOS/JSKD
Vinko Vodopivec (1878–1952): Kraška Jesen (Srečko Kosovel)
ZKOS/JSKD
Alojz Srebotnjak (1931–2010): BORI (Srečko Kosovel)
ZKOS/JSKD
Andrej Makor (1987): KOT V SOLZAH OPRANO (Smrt I, Smrt II) (Srečko Kosovel)
neizdano
Obrazložitev teme (avtorica Petra Rupnik):
V času, ko se sodobni svet seseda pod težo lastnega (ne)uspeha, sta Srečko Kosovel in njegova misel bolj aktualna kot kadarkoli. Letos, ko obeležujemo že 90. obletnico njegove smrti, se skozi repertoar skladb, ki smo jih izbrali, izrazito kažejo nasprotja, ki so ga begala in težila v njegovem času in prostoru: ustvarjalna sila lastne mladosti in popoln brezup; brezbrižno obilje vladajočih elit in stradanje množic; vdanost v usodo in junaški upor, lahko bi rekli tudi poziv k aktivizmu, ki veje iz njegovih besed. Vsa nasprotja, ki jih je izživel Kosovel, tudi danes mučijo mladega človeka Evrope, ki svojo pot začenja v optimizmu, z globokim vdihom lastne samozavesti (Bori šumijo), zre v navidezno obilnost svojih idealov in prihodnosti (Kraška jesen), nato pa se sooči z realnostjo časa, begom za boljši kruh v tuje kraje in države, kjer ga – begunca, mučijo vprašanja o svetu, družini, lastni zibelki, ki jo je pustil za seboj (Bori), ter se ukloni minljivosti in odrešitvi, ki naj bi prišla od drugod (Smrt I., II.). Omenjen izbor zapetih skladb dopolnjuje recital simbolno najmočnejših verzov Kosovelove Ekstaze smrti, v kateri je zaobjeto aktualno stanje Stare celine, uporniška Rdeča raketa in Predsmrtnica, v kateri se mlad evropski človek zave, da „ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bo legel“. Kosovel in njegovo videnje časa ter hotenj nas, „ki radi živeli bi večno“, je na simbolni ravni tako jasno, da z gotovostjo lahko rečemo, da se je njemu želja po večnosti uresničila.
Oktet Aljaž, Pobegi
vodja skupine: Matej Lazar
povezovalke sporeda: Alenka Rušt, Melita Mittendorfer, Jasmina Lazar Križman in Leonida Tuljak
ŠENTIMENT
avtor sporeda: Rudi Bučar
Rudi Bučar (1978): KEMU SI DALA ROŽICE (istrska ljudska)
Celinka
Rudi Bučar (1978): MOJA ZA ZMERON (Zmeron moja) (Rudi Bučar)
Celinka
Rudi Bučar (1978): TRAJNANANINANENA (istrska ljudska)
Celinka
Rudi Bučar (1978): 3 x 7 (istrska ljudska)
Celinka
Rudi Bučar (1978): SEN ZNALA JES (Rudi Bučar)
Celinka
Obrazložitev teme (avtorja Rudi Bučar in Oktet Aljaž):
Oktet Aljaž z znanim kantavtorjem Rudijem Bučarjem sodeluje že kar nekaj časa. Skupaj z Rudijem so pevci sestavili tudi program, ki ga bodo izvajali na letošnjih Sozvočenjih. Rdeča nit programa je najlepše čustvo ali po istrsko šentiment. To je ljubezen. Zato smo kot naslov programa izbrali prav to istrsko besedo. Druga stvar, ki povezuje izbran program je prav Istra. Iz Istre prihaja Oktet Aljaž in iz Istre prihaja tudi Rudi, ki je tudi avtor vseh skladb. Ta dva elementa bosta poslušalcem pričarala pravo istrsko podoknico.
Dekliški pevski zbor Pueri Cantores, Tolmin
zborovodkinja: Barbara Kovačič
POMLAD SE MENI LUŠNO ZDI
avtorica sporeda: Barbara Kovačič
Thomas Morley (1557–1603): NOW IS THE MONTH OF MAYING (Thomas Morley)
G. Shirmer
Rado Simoniti (1914–1981): POMLAD (iz Ljutomera, iz Štrekljeve zbirke)
JSKD
Eriks Esenvalds (1977): SPRING, THE SWEET SPRING (Thomas Nashe)
Musica Baltica
KATJA GRUBER (1966): ZVONČKI IN TROBENTICE (Tone Roš)
neizdano
Obrazložitev teme (avtorica Barbara Kovačič):
upanje, v naravi se življenjski cikel znova začne, vse vzbrsti, ptice čisto posebno žgolijo, mladenič in mladenka se iskrivo spogledujeta in ni narobe, če rečemo, da se svet vsako pomlad pomladi. Glasba vedno išče najbolj čustvene vsebine, da jih lahko izpove na svoj način. Pomlad, ko sicer prevladuje čustvo ljubezni, je zato pogosta tema. Nešteto pesmi se rojeva iz tega izvira, včasih so objete v pisan šopek cvetlic, drugič ovite v hrepenenje in strast, tretjič odločno žarijo kot simbol upanja, da je življenje najvišja danost, pravzaprav vse, kar imamo. In v življenju je ljubezen, ta pomladanska sapica, ki nas v hipu spremeni v rahla in nežna bitja, edina prava sila, za katero se je potrebno truditi in tudi žrtvovati. Skladatelji vseh dob so po svoje častili ta letni čas, čeprav so bili vzgibi lahko različni. V modernejšem času je pomlad v najvišjo vrednoto narave povzdignila renesansa. Človek in umetnik sta ponovno odkrila čarobnost narave, njeno božansko moč, obenem pa se je vedno bolj začela uveljavljati misel, da je tudi človek samo del tega čudeža, da je del narave in da je pomlad tudi njegov intimni, notranji letni čas. Verjetno ni skladatelja, ki bi te vzgibe spregledal in ne bi ustvaril vsaj preproste pesmi na tako »vižo«. Pesmi, ki jih pojemo danes, so krasne znanilke pomladi. Marsikaj je povedano zelo preprosto, pomlad je tudi letni čas pesništva, zato je vsako misel potrebno sprejeti tudi kot metaforo, ki nam pripoveduje globoke misli, ali kot beremo v Minattijevi pesmi:
»O, v mladih brezah je tisoč sanj,
pomladi in zastrtih smehljajev,
kot v pravljicah Tisoč in ene noči
iz daljnih, prečudnih krajev.
O, v mladih brezah je tisoč življenj
za vse tiste, ki ne znajo živeti
in le mimo življenja gredo
kot slepci in zagrenjeni poeti.«
Dodatne informacije
 |
|
Mihela JAGODIC
samostojna strokovna svetovalka za vokalno glasbo
T: (01) 2410 525
F: (01) 2410 536
E: mihela.jagodic@jskd.si |
|
