Štajerska in Pomurje

Ljutomer, Dom kulture Ljutomer

sobota, 19. novembra 2016 ob 17.00

Strokovna spremljevalka Danica Pirečnik

VS A cappella KUD Rače

vodja skupine: Tone Žuraj

PTICE

avtor sporeda: Tone Žuraj

Risto Savin (1859–1948): PTIČKI PO ZRAKU LETAJO (slovenska ljudska)
ZKOS/JSKD

Volker Hahn (1940): SPATZENKINDER (Volker Hahn)
neizdano

Jakob Jež (1928): VODMKE (Ervin Fritz)
DSS

Rado Simoniti (1914–1981): Kurje Gospe (Črtomir Šinkovec)
IDSS, JSKD

Obrazložitev teme (avtor Tone Žuraj):
Hja, brez ptic ne gre! Ne gre in ne gre! Si lahko na primer predstavljate angelce brez krilc? In tudi brez ptic ni šlo že v sivi zgodovini. Posebej nikoli ni šlo brez dvonogih ptičic, no, saj veste. Vseskozi si jih, na primer, tudi jedli; davno tega tudi prej omenjene, seveda ljudožerci–hrust, hrust! Glede uživanja perjadi nam sedaj delajo zgago vegetarijanci, novi časi, nove navade. Posebej pa bi umetniški svet brez letenja na krilih ptice domišljije žalostno čepel v prahu. Pa so (ali še) pisali, risali, kiparili in v zvoke vpletali ptiče kot za stavo. Nekateri pa so želeli leteti posnemajoč krilatce. Ikaru je to že uspelo in če bi poslušal fotra, bi še verjetno bil sedaj v zraku. V tej paleti je bil pravi kampeljc da Vinci, ki je bil med drugim nor na ptičjo anatomijo, vendar mu leteti ni uspelo. Mnogo kasneje je med temi ptiči uspelo leteti našemu Rusjanu. Sedaj pa bo letela naokoli A cappella.

Kr'snice, Stari trg pri Ložu

vodja skupine: Anemarija Štefančič

MOŠKE SKLADBE V ŽENSKI PREOBLEKI

avtorica sporeda: Anemarija Štefančič

Vinko Vodopivec (1878–1952)/Jože Leskovar (1934): ŽABE (Josip Stritar)
Cerdonis d.o.o., Slovenj Gradec

Tine Bec (1993): NJEGA NI! (Simon Gregorčič)
neizdano, noviteta

Ambrož Čopi (1973): LJUBIM (Feri Lainšček)
Astrum

Obrazložitev teme (avtorica Anemarija Štefančič):
Ko smo pred petimi leti ustanovile naše pevsko društvo, je veliko slovenskega ljudskega in umetnega programa obstajala le za moške zbore. Zato smo se podale na lov za ženskimi priredbami skladb, ki jih vsi poznamo predvsem v moški izvedbi. Naletele smo na Žabe Vinka Vodopivca, za katero vemo, da jo pozna vsak pevec ali simpatizer slovenske zborovske glasbe. S to skladbo smo dobile še večjo željo po iskanju novih zvokov za ženski sestav. Tako sta se na našem repertoarju znašli tudi skladbi Ljubim ter Njega ni. Priredba slednje je bila napisana prav za to priložnost.

KUD Vivere, Slovenska Bistrica

vodji skupine: Nadja Stegne in Nastja Pančič-Čurin

ŠPANSKI VETRC

avtorica sporeda: Nadja Stegne

Alberto Favero (1944): TE QUIERO (Mario Benedetti)
Earthsongs

Carlos Gardel (1890–1935): EL DIA QUE ME QUIERAS (Alfredo Le Pera)
Ediciones Schola Cantorum de Careacas

Antonio Estevez (1916–1988): MATA DEL ANIMA SOLA (Alberto Arbelo Torrealba)
Earthsongs

Stephen Hartfield (1955): LAS AMARILLAS (mehiška tradicionalna)
Georgia Casablanca Publishing

Obrazložitev teme (avtor prof. dr. Aleš Maver, prijatelj Viver):
Nas - pevke vokalne skupine Vivere - je glasba začarala že davno. Kljub temu nas vedno znova presenetijo in premagajo glasbeni uroki iz različnih okolij. Kot smo nekoč podlegle moči prekmurske ali črnske duhovne pesmi, se zadnje čase težko upiramo ritmom, ki prihajajo iz špansko govorečih dežel. Pri tem na nas enako čarobno deluje glasba iz Španije in iz Latinske Amerike.

Za tokratno bližnje srečanje z Vami smo izbrale čudovite vrhunce tega glasbenega izročila, ki so nastali v prvi polovici 20. stoletja. Energija teh pesmi je tako močna, da nam je nemudoma zlezla pod kožo, pa najsi je šlo za odseve glasbenega impresionizma ali poznejše priredbe.

Španski in latinskoameriški glasbi dajejo poseben pečat s čustvi nabita besedila s podobami, ki jim je s hladnim razumom včasih kar težko slediti. Skoraj za vse pesmi bi lahko veljala krilatica »Love is in the air«. Toda to najplemenitejše  čustvo znajo špansko govoreči pesniki in glasbeniki ovekovečiti na zelo različne načine. Kot je v pesmi Te quiero globoka ljubezen postavljena v revolucionarni okvir in je ljubljena oseba hkrati označena kot sozarotnik, nas v ostalih kot ponazoritev čustvenega sveta presenečajo nenavadne pobodobe iz narave. V pesmi Mata del anima sola najdemo drevo kot osrednjo podobo že v naslovu. Nekako najskrivnostnejši pa so za nas las amarilas, ki smo jih delovno poslovenile kot škrjance. Ob bogatih metaforah v besedilu nam gredo kar mravljinci po hrbtu, četudi nam zadnja skrivnost pesmi ostaja nerazkrita.

A ne glede na kanonade simbolov v besedilih sta za nas na prvem mestu ritem in brezčasna strastnost glasbe.  Skladatelji in avtorji priredb so te skladbe hkrati naredili dovolj zahtevne, da se povsem prilegajo okviru Sozvočenj 2016.  Glasba z vseh španskih vetrov je, skratka, sladka, sočna, nalezljiva, čarobna. Zato smo svojemu vencu pesmi dale naslov Španski vetrc.

Komorni zbor Krog, Ljubljana

dirigent Milivoj Šurbek

ROMANTIČNE IMPRESIJE

avtor sporeda: Milivoj Šurbek

Franz Schubert (1797–1828)/Richard Lawrence: AN DIE MUSIK (Franz von Schober)
Neizdano

Frederik Chopin (1810–1849)/Milivoj Šurbek (1942) : Etuda št.3, Op.10, E dur (Milivoj Šurbek, delno povzeto in prirejeno po M. Jozefowiczu)
Neizdano 

Claude Debussy (1862–1918)/Milivoj Šurbek (1942): CLAIR DE LUNE (Paul Verlaine, slov. bes. Milivoj Šurbek
Neizdano

Obrazložitev teme (avtor Milivoj Šurbek):
Komorni zbor Krog je za Sozvočenja pripravil tri dela. Najprej bomo poslušali  slavni samospev Franza Schuberta An die Musik v priredbi Richarda Lawrencea za mešani zbor in klavir. Skladba  ima vse prvine romantične kompozicije in je prežeta s prikrito čustveno napetostjo, ki jo je v zborovski obliki zelo težko doseči.
Sledi  Friderik Chopin z eno najlepših melodij, ki jo je ta klavirski poet zapisal v Etudi op. 10. št. 3,v E duru. Franz Liszt je nekoč dejal, da bi rad dal tri leta življenja v zameno, če bi to melodijo uspelo napisati njemu.
Kot zadnja točka  sporeda, ki ga bo izvajal Komorni zbor Krog, je svetovno znano delo francoskega impresionista Claudea Debussyja Clair de lune ob luninem svitu, napisano po vtisih Paul Verlaineove istoimenske pesmi.
Vsa tri dela in njihove avtorje označuje izredno močan čustven naboj, ki se enako zrcali v ponotranjenem izrazu Franza Schuberta, kot v nadzorovanem jeziku zunanjega blišča Friderika Chopina in nenazadnje z močno povednostjo v impresionistične barve odetega Claudea Debussyja. Ta romantični čustveni naboj je značilen za vse umetniško dovršene klasične umetnine. Njihova sporočilna moč je toliko večja, kolikor bolj se približa univerzalnemu človeškemu čustvovanju. Resnica, da je v preprostosti skrivnost veličine in moči, se kaže v priljubljenosti že napisanega, ki je postalo duhovna dediščina v srcih vseh ljudi. Dela nocojšnjih treh mojstrov Schuberta, Chopina in Debussy-ja smo poimenovali Romantične impresije, ker segajo v intimo človeške duše, ki trepeta v strahu, se topi v spominih, hrepeni po ljubezni in še danes sanjari ob luninem svitu.

MePZ Štefana Kovača Murska Sobota

zborovodja: Tomi Bušinoski

BREZČASNE SANJE

avtor sporeda: Tomi Bušinoski

Andrej Makor (1987): PRAV PO PRSTIH (Marko Margon)
Astrum

Johann A. P. Schulz (1747–1800)/Max Reger (1837–1916): ABENDLIED (Matthias Claudius)
Stretta Music

Carsten Gerlitz (1966): AU CLAIRE DE LA LUNE (francoska ljudska)
Greenlandmusic Berlin

Arthur Sullivan (1842–1900): THE LONG DAY CLOSES (Henry Chorley)
Oxford University Press

Andrej Makor (1987): PUNČKI (Marko Margon)
Astrum

Obrazložitev teme (avtor Tomi Bušinoski):
Mati, ki se ljubeče sklanja nad zibko z umirjenimi in nežnimi gibi, ki ponazarjajo bitje njenega srca, zaziblje svoje dete v spanec. To srčno in rahločutno dejanje spremlja glas ljubeče matere, ki poje melodijo sanj, melodijo noči, melodijo nežnosti in spokojnega spanca. Materin glas otroka popelje v čarobni svet sanj, kjer je relativnost časa in prostora nedoločljiva. Ta svojstven trenutek najbolj tenkočutno opevajo uspavanke, ki so del starodavnega obreda in običaj, ki so si ga za besedila prisvojili pesniki. Poznamo jih od rane dobe človeštva do danes in so prisotne v vseh kulturah sveta. Uspavanke so bile navdih mnogim skladateljem. Nekatere melodije so se ohranile skozi leta prepevanja in se prenašale od matere do otroka, od otroka do otroka, od matere do matere, vse do skladatelja, ki je »obnovil« že poznano melodijo in jo prelil v zborovske akorde. Tudi danes so uspavanke aktualne kot nekoč, saj je ljubezen in povezanost matere in otroka večna in vedno živa. Še vedno predstavljajo navdih skladateljem, ki prizor ob zibelki obogatijo z novimi besedili, novimi melodijami in svežimi ter izvirnimi idejami–»naslikati« tisto, kar se dogaja v najbolj zaupnem in intimnem krogu ljubečih oseb. Te pesmi prekašajo svoje poslanstvo uspavanja: so pesmi za sanje, pesmi zahvale, lahko tudi goreča prošnja za blagoslov, molitev, celo zadnja pesem dneva, ki v resnici poje zadnjo pesem življenja. Sanje so večne, brezčasne, kakor tudi uspavanke, ki nas popeljejo vanje  …

Vokalna skupina BeleTinke, Beltinci

zborovodkinja: Tjaša Šimonka

BISTVO ŽENSKE LJUBEZNI

avtorica  sporeda: Tjaša Šimonka

Tadeja Vulc (1978): JAZ BI RAD CIGAJNAR BIL (slovenska ljudska)
Astrum

Ambrož Čopi (1973): JAZ SEM GOLOBIČICA (ljudska iz Bele Krajine)
Astrum

Ambrož Čopi (1973): DAJTE NOVICI NA KOLAČ (slovenska ljudska iz sv. Petra v Istri)
Astrum

Uršula Jašovec (1986): COPRNICA ZOFKA (Svetlana Makarovič)
neizdano

Obrazložitev teme (avtorji Tjaša Šimonka, Boštjan Rous in Tjaša Sobočan):
Pripravile smo zgodbo o ženski podobi v ljubezni. Mlade Tinke se v ljubezni prepoznajo in znajo izkušnje preliti tudi v pesmi. Naši očetje in dedi bi nekoč dejali: »To ljubo stvorenje, za katerim v mladosti vztrepeta srce, moškim nemalokrat pamet vtopi in ga končno iz gospodarja naredi v pohlevnega hlapca … to je ženska.« Takšna je pač ljudska modrost, ki je nemalokrat aktualna še dandanes. Vse se začne pri osvajanju ženskega srca, kar bomo slišali v pesmi Jaz bi rad cigajnar bil - ko se fant ves vesel šele spogleduje z dekleti in ljubeznijo, nato nadaljuje v njeni izpovedi v pesmi Jaz sem golobičica - ko ga dekle spretno zasuče v svoje skrito nastavljene mreže in … konec. Že sledijo svatbene priprave v pesmi Dajte novici na kolač, ko mlada nevesta zbira darove pred poročnim dnem. Fant se tam resda vesel preda usodi in poroči, a revež ne ve, da bo nevesta šele zdaj pokazala svoj pravi obraz – kar boste slišali v pesmi Coprnica Zofka. Medtem ko ljudska modrost in pesem pripovedujeta iz izkušenj, BeleTinke pravijo, da one že niso take. Ali pač? Prisluhnimo ljubezni.

Dodatne informacije

Mihela JAGODIC samostojna strokovna svetovalka za vokalno glasbo T: (01) 2410 525 F: (01) 2410 536 E: mihela.jagodic@jskd.si