SOZVOČENJA 2026
12. REGIJSKI TEMATSKI KONCERTI
SREDNJEŠOLSKIH IN ODRASLIH PEVSKIH ZASEDB
S SKLEPNIM KONCERTOM V SLOVENSKI FILHARMONIJI

Dolenjska, Bela krajina in Posavje

Sobota, 21. novembra 2026 ob 18.00
Brežice, Viteška dvorana Posavskega muzeja

Strokovna spremljevalka: Alenka Podpečan

Ženski pevski zbor Prepelice, Krško
Zborovodkinja: Mihaela Komočar Gorše

Špela Troha Ogorevc, klavir

VSE TIČICE LEPO POJO, TUDI PREPELICE
Avtorica sporeda in njegove obrazložitve: Mihaela Komočar Gorše

 Ambrož Čopi (1973): SE TIČICE LEPO POJO (ljudska iz Adlešičev v Beli krajini)
Astrum
Evgen Bibianko (1990): PREPELICA SE V DETELCI SÜČE (prleška ljudska)
Astrum
Črt Sojar Voglar (1976): ENA PTIČKA PRILETELA (slovenska ljudska)
Astrum
Jože Leskovar (1934): PTIČJA SVATBA (slovenska ljudska)
Cerdonis, d. o. o.

V ljudskem izročilu so ptice pogost motiv, še posebno v slovenski ljudski pesmi. Ljudje so si ob delu in vsakdanjih opravilih ter različnih priložnostih krajšali čas s petjem. Ptice so kot prve pevke, znanilke pomladi prispodobe ljubezni, veselja, pa tudi slovesa in žalosti. Zato smo si tudi v Ženskem pevskem zboru Prepelice izbrale te lepe slovenske ljudske pesmi, saj že naše ime nakazuje, da prepelice lepo pojejo, tako kot me. Pustile bomo, da skozi naše glasove poleti njihova zgodba in pesem dobi krila. Naj bodo zapete ptičje pesmi kot dobre ljudske besede – preproste, iskrene in iz srca.

Trebanjski oktet
Vodja okteta: Blaž Strmole

LEPU JE B'LU
Avtor sporeda in njegove obrazložitve: Blaž Strmole

Emil Adamič (1877–1936): VASOVALEC (Oton Župančič)
S. K. R.
Tadeja Vulc (1978): REPNA ŽUPA ZA 4 OSEBE (Irma Knez)
Astrum
Ludwig Fischer (1745–1825)/Blaž Strmole (1988): GLOBOKO V KLETI (Karl Müchler, slov. prev. Blaž Strmole)
samozaložba
Rado Simoniti (1914–1981): NA VIPAVSKEM (Ludvik Zorzut)
Založba Borec

Lepu je b'lu je sklop štirih hudomušnih in radostnih pesmi, ki v prepletu z rimano vezno besedo razkriva svet bogatega izročila slovenskega ubranega moškega petja in drobne užitke, povezane z »oktetovskim« načinom življenja. Poznovečerne podoknice, družabne pesmi ob obloženi mizi z domačimi dobrotami, razposajene napitnice ob vinskem sodu in številni drugi povodi za ubrano ljudsko petje sestavljajo podobe nekega časa in načina življenja, ki se dandanes zdi že nekoliko oddaljeno, pa kljub temu tako blizu naši narodni istovetnosti. Z Vasovalcem bomo obujali spomine na mladostno navihanost in prve ljubezenske prigode, V Repni župi za štiri osebe bomo v štajerskem narečju ponovili postopek priprave tamkajšnje znamenite jedi, Globoko v kleti bo še z globljim glasom donela opotekajoča se hvalnica prednostim in nevarnostim žlahtne kapljice, sklepna Na Vipavskem pa bo povezala vse podobe z zahvalo za najlepše spomine na
pevsko-pivska druženja s pomenljivim povzetkom: Lepu je b'lu.

KD Vokalna skupina Lan Metlika
Zborovodkinja: Mateja Jakša Jurković

Glasbena skupina Kaval

TIŠINA MED NAMA
Avtorica sporeda in njegove obrazložitve: Mateja Jakša Jurković

 ČULA JESAM (ljudska iz Bele krajine)
prepis
Matija Krečič (1988): ČULA JESAM (belokranjska ljudska)
neizdano, noviteta
Uroš Krek (1922): PREKMURSKA (ljudsko besedilo)
JSKD
ČE BI JAZ BILA FČELICA (ljudska iz Prekmurja), improvizacija

Vokalna skupina Lan se bo predstavila s pesmimi na temo ženske neuslišane ljubezni. Uvodna Čula jesam je pesem, ki se v Beli krajini v živi ljudski obliki izvaja še zdaj, s petjem in plesom pa jo izvajajo tudi folklorne skupine. Izvornemu ljudskemu petju bo sledila zborovska umetnina Uroša Kreka Prekmurska. Skladatelj je različico istega besedila uglasbil z ekspresionistično ostrino in globoko dramatičnostjo ter izrazil stisko, bolečino in moč prevaranega dekleta.
Pevke smo na isto temo naročile novo skladbo za zbor in instrumentalno skupino, s katero v zadnjem času veliko sodelujemo. Matija Krečič si je priredbo pesmi Čula jesam zamislil tako, da solistka najprej zapoje melodijo, nato pa instrumentalisti pesem zapeljejo v razposajeno svatbeno vzdušje. Ritmično razgiban plesni motiv ustvarja vtis kola, proti koncu pa se skladba umiri in prelije v intimno lirično izpoved, ki poudari čustveno sporočilnost besedila.
Prvotna zamisel programa je bila povezati pesmi o prevaranem dekletu iz obrobnih slovenskih pokrajin – Bele krajine in Prekmurja. Ker nam ni uspelo najti ljudske različice iz Prekmurja, na kateri temelji Krekova Prekmurska, bo spored sklenjen z improvizacijo na prekmursko pesem Če bi jaz bila fčelica. Zanimivo je, da v arhivu Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU ni napeva z začetno besedo »zveidila«. Tudi Če bi jaz bila fčelica se navezuje na osrednjo temo večera – žensko neuslišano ljubezen.

Oktet Jurij Dalmatin, Boštanj
Zborovodkinja: Mateja Repovž Lisec

L + U = Č
Ljudske in umetne pesmi iz skladateljske delavnice Ambroža Čopija
Avtorica sporeda in njegove obrazložitve: Mateja Repovž Lisec

 Ambrož Čopi (1973):
TRI BELOKRANJSKE:
2. PASTIRČE MLADO (belokranjska ljudska)
Astrum
TRI LJUBEZENSKE IZ ISTRE (slovenske ljudske iz Istre)
Neizdano
POLJUBI ME (Feri Lainšček)
Astrum
BIL SEM SREČEN DANES (Feri Lainšček)
Astrum

Izbrane skladbe povezujejo ljubezen, hrepenenje, sreča in iskanje bližine. Ljudske melodije iz Bele krajine in Istre prinašajo zgodbe ljudi, ki so nekoč peli o tem, kar so čutili in doživeli. Tudi dve avtorski skladbi na besedilo Ferija Lainščka oživita doživljanje sreče, ljubezni in bližine.
Med skladbami se tako prepletajo različni kraji in časi, a občutja ostajajo podobna. V njih najdemo različne podobe svetlobe, ki jo človek lahko zazna v lepoti narave in ki mu jo prinašajo ljubljeni ljudje.
Luč je zato več kot le beseda v naslovu. Je simbol tistega, kar človeka razveseli, mu daje toplino in ga povezuje z drugimi. Na koncu pa luč ustvarja tudi deset glasov, ki se združijo v pesmih skladatelja Ambroža Čopija.

Vokalna skupina Vivace GŠ Črnomelj
Zborovodkinja: Judita Ilenič Kopač

DA SE TI Z(A)VRTI
V znamenju Bele krajine
Avtorica sporeda in njegove obrazložitve: Judita Ilenič Kopač

LEPA ANKA IN TRIBUČKO KOLO (ljudski po zapisu)
Uršula Jašovec (1986): LEPA ANKA/IGRAJ KOLO (belokranjska ljudska)
Astrum
ČRNOMALJSKO KOLO–- DEL OBREDJA (ljudska po zapisu)
Matija Tomc (1899–1986): AJ, ZELENA JE VSA GORA (belokranjska ljudska)
ZKOS/JSKD
METLIŠKO KOLO – DEL OBREDJA (ljudska po zapisu)
Jakob Jež (1928–2022): IGRAJ KOLCE (belokranjska ljudska)
Astrum
Ob Kolpi, v Preloki, živi Lepa Anka. Črnih oči in črnih obrvi. In čeprav se sprašuje, ali je lepa, je odločena, da nas zavrti. Prime prvega za roko in začne voditi kolo. Kdor pride mimo, ga potegne vanj. In kolo raste. Vrti se in vrti, pobira ljudi ob poti in se iz Preloke počasi vije naprej po Beli krajini. Dokler ne prispe v Tribuče.
Tam se med plesalce prikotali jabolko in kolo nenadoma postane nekoliko skrivnostno. Jabolko potuje, se kotali, kolo se vrti – in nihče prav dobro ne ve, pri kom se bo ustavilo. Morda pri tebi?
Igraj kolo, jabuko!
Toda Anka ne postava. Kolo zavrti naprej proti Črnomlju. Vanj ujame še dekleta z robci. Robci zaplapolajo, kolo se razširi in med vrtenjem začne pripovedovati. O dekletih belih rok. O srpu. O bratcih in konjih. O visokih gorah in širokih vodah. Zgodbe se nizajo druga za drugo, korak za korakom, obrat za obratom.
Aj, zelena je vsa gora ...
In še preden bi se kolo utegnilo ustaviti, je Črnomelj že za nami. Anka vodi naprej, vse do Metlike. Kolo dobi pospešek. Korak postane živahnejši, zanos večji, Anka pa, kot da ji vse dosedanje vrtenje še ni bilo dovolj, zakliče:
Igraj kolce, ne postavaj!
In kolo igra. In igra. In se vrti. Vse hitreje in vse bolj zanosno, dokler ne pripleše spet do Kolpe. Tam se sklene krog naše poti – od Kolpe do Kolpe. Toda kolo se ne ustavi. Kot vrtinec se zavrti po vodi, se odtrga od brega in po gladini Kolpe odnese pesem naprej ...
Da se ti z(a)vrti.
Program povezuje ljudsko z umetnim, štiri belokranjske kraje od Kolpe do Kolpe s štirimi koli v avtentično pevsko plesni obliki in kot protiutež postavi isto kolo v zborovski priredbi. Da bi bila zgodba Lepe Anke in njenih kol bolj pristna, prosimo za aplavz na koncu programa.