SOZVOČENJA 2026
12. REGIJSKI TEMATSKI KONCERTI
SREDNJEŠOLSKIH IN ODRASLIH PEVSKIH ZASEDB
S SKLEPNIM KONCERTOM V SLOVENSKI FILHARMONIJI

ŠTAJERSKA IN POMURJE

Sobota, 21. novembra ob 18.00
Ptuj, MInoristski samostan sv. Petra in Pavla

Strokovna spremljevalka: Katja Gruber

Ptujski kvartet DPD Svoboda Ptuj
Vodja kvarteta: Gregor Lačen

FILMSKA GLASBA
Avtor sporeda: Gregor Lačen
Avtor obrazložitve sporeda: Bojan Kolarič

Harold Arlen (1905–1986)/Anton Kropivšek (1958): OVER THE RAINBOW (E. Y. Harburg)
Aureus Music
Paul Simon (1941)/James Lai: SOUND OF SILENCE (Paul Simon)
MuseScore
Anton Hajdrih (1842–1887): JADRANSKO MORJE (Simon Jenko)
dLib
Borut Lesjak(1931–1995)/Niko Kostanjevec (2003): NE ČAKAJ NA MAJ (Frane Miličinski - Ježek)
© Niko Kostanjevec 2026, prva izvedba

Filmska glasba – slovenska in tuja – igra ključno vlogo pri ustvarjanju vzdušja, poudarjanju čustev in oblikovanju identitete posameznega filma. Tudi slovenska filmska glasba ima bogato tradicijo. V več desetletjih so slovenski skladatelji ustvarili nepozabne melodije, ki so ponarodele in pogosto preživele filme, za katere so bile napisane.
V tuji filmski glasbi razlikujemo med izvirno glasbeno podlago (score), ki jo skladatelji ustvarijo posebej za film, in izborom pesmi različnih glasbenih žanrov, ki so vključene v film. Za ta izbor se pogosto uporablja izraz soundtrack, čeprav lahko zajema tudi izvirno filmsko glasbo.
Iz tujih filmov smo izbrali svetovno znano Over the Rainbow Harolda Arlena iz filma Čarovnik iz Oza (1939) in The Sound of Silence Paula Simona, ki je izšla leta 1964, širšo prepoznavnost pa dosegla tudi z uporabo v filmu Diplomiranec (1967).
Iz slovenskega filmskega repertoarja predstavljamo ponarodelo pesem Adrijansko morje, v izvirniku Jadransko morje, Antona Hajdriha, ki jo bomo slišali v izvirni različici za moški zbor (TTBB), in filmsko klasiko Ne čakaj na maj (1957) skladatelja Boruta Lesjaka – tokrat v novi priredbi Nika Kostanjevca, ki bo izvedena prvič.

KPZ Vita, Lendava
Zborovodja: Danijel Berden

SKUPNOST V PLESNEM RITMU
Avtor sporeda: Danijel Berden
Avtorici obrazložitve sporeda: Sandra Vida, Petra Peček

 Jakob Jež (1928–2022): IGRAJ KOLCE (belokranjska ljudska)
Astrum
Harmath Szabolcs (1973)/Daniel Berden (1983): TŰZTÁNC (madžarska ljudska, NOX)
neizdano
Daniel Berden (1983): VITA SPIRITUAL MEDLEY (južboafriški napevi)
Nkosi Sikelel' iAfrica (himna)
Thula baba
Siyahamba
Nginisiponono
Shosholoza
neizdano

Predstavljamo vam glasbeno-plesno potovanje skozi različne kulture, ki jih povezuje ena najstarejših oblik človeškega izražanja – ples. Začenjamo s skladbo Igraj kolce, pri kateri kolo simbolizira skupnost, pripadnost in veselje, ki se rodi, ko stopimo skupaj. Iz kroga preskoči iskra in nas popelje v Tűztánc – Ognjeni ples, pri čemer madžarski ples postane izraz notranje moči, strasti in življenjske energije. Iz evropskega prostora se glasbeno potovanje nadaljuje proti Afriki, glas, ritem in gibanje se zlijejo v neločljivo celoto. V prepletu afriških pesmi se izmenjujejo nežnost, utrip skupnosti, veselje in silovita skupinska energija. Od slovenskega kola prek ognjenega plesa do afriških ritmov se pred poslušalcem razgrnejo različni svetovi, ki so si v svojem bistvu presenetljivo blizu. Povsod ljudje pojejo, plešejo, praznujejo in skozi glasbo iščejo bližino drug drugega. Ko zapojemo skupaj in se skupaj premaknemo, razdalje med kulturami izginejo – ostane le ritem, ki nas povezuje.

Vokalna skupina Florentine, Selnica ob Dravi
Zborovodkinja: Mojca Potrč

Mirjana Kostič, klavir

TI PA MIMO GREŠ IN NIČ NE VEŠ
Avtorice sporeda: Mojca Potrč, Katja Grušovnik, Mojca Horvat
Avtorica obrazložitve sporeda: Mojca Horvat

 Ambrož Čopi (1973): ZREJLO JE ŽITO (iz Gornjih Petrovcev v Prekmurju)
Astrum
Divanhana/Mojca Potrč (1980): S' ONE STRANE PLIVE (bosanska ljudska)
neizdano
Frane Milčinski Ježek (1914–1988)/Marjan Peternel (1986): HIŠA ŠTEVILKA 203 (Frane Milčinski -Ježek)
neizdano
Pat Ballard (1899–1960)/Ed Lojeski (1942–2020): MR. SANDMAN (Pat Ballard)
Edwin H. Morris & Company 

Vsak človek ima svojo zgodbo, svoje želje, radosti in stiske. Toda tisto, kar doživlja, drugim pogosto ostaja skrito.
Vokalna skupina Florentine je zato v programu povezala štiri na prvi pogled zelo različne pesmi, ki govorijo o človeškem hrepenenju in odtujenosti, pa tudi o pomanjkanju razumevanja med ljudmi. V prekmurski ljudski pesmi Zrejlo je žito narava zori in prinaša sadove, dekle pa pogreša ljubega, ob čemer se odpira tudi vprašanje družbenih pričakovanj glede poroke in materinstva. Bosanska sevdalinka S one strane Plive pripoveduje o pastirčku, ki daleč od doma pogreša svoje starše, svojo žalost pa skriva za vedro melodijo. Ježkova Hiša št. 203 nas popelje med ljudi, ki živijo drug ob drugem, ne da bi poznali radosti in stiske svojih sosedov. V ameriški uspešnici Mr. Sandman pa osamljena mladenka na pragu odraslosti sanja o idealnem moškem, medtem ko jo okolica morda še vedno vidi kot otroka.
Navdih za temo in naslov programa smo dobile v Ježkovih verzih Ti pa mirno mimo greš / Mimo greš in nič ne veš. Z njim želimo poslušalce spodbuditi k razmisleku o tem, kako gledamo na ljudi okoli sebe. Koliko zares vemo o ljudeh, ki živijo ob nas, in kolikokrat le mirno gremo mimo?

MePZ Štefana Kovača Murska Sobota
Zborovodja: Tomi Bušinoski

KDOR SE LJUBI, SE RAD SKREGA
Avtor sporeda in njegove obrazložitve: Tomi Bušinoski

Andrej Makor (1987): JE LEPA GORICA (judska iz Škednja pri Trstu)
Astrum
Rado Simoniti (1914–1981): JAZ PA VRTEC BOM KOPALA (slovenska ljudska)
JSKD
Zorko Prelovec (1887–1939): ŽENKA MI V GOSTE GRE (idrijska ljudska)
Prosvetni servis
Tjaša Cigut (1987): PRAVO SEM TI (porabska ljudska)
neizdano
Radovan Gobec (1909–1995): MRAVLA JE V MLIN PELALA (ljudsko iz Gornjega Senika)
prepis

Ljubezen ima veliko obrazov – in gotovo je eden izmed njih tudi spor. Ta je lahko prijazno zbadljiv ali grenko neprizanesljiv, vsakdanja razprtija ali preprosto dva povsem različna pogleda na isti odnos. Star slovenski rek pravi, da se prav tisti, ki se imajo radi, tudi radi sprejo – in v ljudski glasbi se ta rek razkriva na najrazličnejše načine, največkrat hudomušno, tako da poslušalec kmalu začuti: ta prepir ni resen, je že sporazumno razrešen, ali pa je le del vsakdana vsakega odnosa in zakona. Prepir se v naših pesmih pojavlja v najrazličnejših preoblekah: kot mladostna ljubezen, ki še ne deli istega pogleda na skupno prihodnost, kot zapeljevanje, ki se sprevrže v ljubosumje, kot lahkoten vsakdanji zakonski prepir, kot prelomljena obljuba, ki enega izmed njiju pahne v ponosno samoto, in nazadnje kot razprtija, ki izbruhne na gostiji. Razplet teh pesmi najbrž slika le vsakdanjik preprostega človeka preteklih stoletij, brez pravih družinskih tragedij — ali vendarle? Vsak poslušalec si ustvari svojo sliko, saj se v tej vsebini prej ali slej najde prav vsakdo.

Vokalna skupina Vivere, Slovenska Bistrica
Zborovodkinja: Nadja Stegne

Mateja Pleteršek, klavir
Viktor Hrvatin Meglič, režija nastopa

»JOJ, JAZ S SRCEM RDEČIM!«
Srečanje s Srečkom in poezijo

Avtorica sporeda: Nadja Stegne
Avtorica obrazložitve sporeda: Andreja Vidmar

Roberto Brisotto (1972): PA DA BI ZNAL, BI VAM ZAPEL (Srečko Kosovel)
neizdano
Srečko Kosovel (1904–1926): VOZIL SEM SE
Tadej Kušar (1975): KO LJUBIM (Andreja Vidmar)
samoizdaja
Srečko Kosovel (1904–1926): KONS: MAČKA
Tilen Slakan (1993): NEKAJ TI MORAM POVEDATI (Jakob Barbo)
Astrum
Srečko Kosovel (1904–1926): RDEČA RAKETA
Anej Černe (1994): SANJAM (Lara Umek)
Astrum

Februarja 1926 se Srečko Kosovel, ljubitelj umetnosti in genialni pesnik z več kot tisoč napisanimi pesmimi, s prijatelji vrača z literarnega večera v Zagorju ob Savi. Zamudi vlak, prespi v mrzli čakalnici in zboli. V svojih zadnjih mesecih življenja ustvarja z neverjetno hitrostjo in intenzivnostjo, dela načrte za nove literarne projekte, napiše svojo najboljšo poezijo in se pri 22 letih poslovi z opusom, ki ga težko najdemo v svetovni literaturi. V pismu svoji najboljši prijateljici Fanici Obid zapiše: »Dva fakta sta v življenju: življenje in smrt.« Pevke Vokalne skupine Vivere smo prepričane, da je vmes še ljubezen. In tako, kot je v umetnosti bodril svojo prijateljico, je spodbudil tudi nas. Ob 100. obletnici njegove smrti se bodo tako na odru Sozvočenj srečale skladbe, ki so jih z glasbo in besedili ustvarili slovenski umetniki mlajše in srednje generacije ter Srečkova poezija, živa, večplastna in vizionarska. Svet, v katerem trenutno živimo, bi kulturi in umetnosti rad vzel moč. Tudi v Kosovelovih časih ni bilo drugače. A dobra poezija od začetka sveta kljubuje nesmislom, upa si dlje in globlje. Če si/ji dovolimo, da pride do nas, postajamo strpnejši in bolj človeški. Glasba pa se tiho uleže na tista mesta v naši notranjosti, kjer besed ne potrebujemo več.

Komorni zbor Glasis, Markovci
Zborovodja: Ernest Kokot
Ljudske pevke folklornega društva Antona Štrafela Markovci

LJUDSKE IZ PODRAVJA IN OKOLICE
Avtor sporeda in njegove obrazložitve: Ernest Kokot

Slovenska ljudska iz Podravja: ENO DREVCE MI JE ZRASLO
Tilen Slakan (1993): ENO DREVCE MI JE ZRASLO (slovenska ljudska iz Podravja)
KUD Markovski zvon, Komorni zbor Glasis, Markovci
Slovenska ljudska iz štajerske: KUKAFCA
Niko Kostanjevec (2002): KUKAFCA (tri slovenske ljudske iz Podravja)
KUD Markovski zvon, Komorni zbor Glasis, Markovci
Slovenska judska iz okolice Ptuja: SNOČKAJ MI JE LUN'CA PRAV LEPO SVETILA
Krištof Strnad (1999): SNOČKAJ MI JE LUN'CA PRAV LEPO SVETILA (slovenska ljudska iz okolice Ptuja)
KUD Markovski zvon, Komorni zbor Glasis, Markovci

Pesem, ki jo podedujemo, ni le ostanek preteklosti. Je živo seme, ki ga moramo negovati s posebnim odnosom in spoštovanjem. Vsaka ljudska melodija nosi sled nekega časa, kraja in človeka, ki ji je dahnil svojo dušo. Ko jo danes predstavljamo v sodobni preobleki, ji podarimo novo življenje, vendar se prek skrivnih niti povezujemo z ljudmi, ki so jo ustvarjali. Komorni zbor Glasis je leta 2025 v juliju razpisal javni natečaj za priredbe ljudskih pesmi Ptujskega in Dravskega polja. Ideja za natečaj je nastala, ker so menili, da v bogati zakladnici slovenske ljudske glasbe Podravje zaostaja za drugimi slovenskimi regijami. V sodelovanju s skladateljem, zborovodjem in izjemnim poznavalcem zborovstva Mitjo Gobcem so nabrali 22 ljudskih napevov iz Podravja, Prlekije in bližnje okolice ter jih razposlali slovenskim skladateljem v obdelavo. Odziv je bil odličen, saj je nastalo 16 novih skladb, ki so pomemben doprinos v slovenski zborovski literaturi. Ideja, ki ji zbor sledi, je preplet preteklosti s sedanjostjo, zato bo vsaka skladba najprej predstavljena v ljudski obliki in jo bodo zapele ljudske pevke folklornega društva Antona Štrafela Markovci, nato jo bo komorni zbor Glasis predstavil v sodobni zborovski preobleki. Ljudska pesem je spomin, ki ne zbledi. Če jo negujemo, ohranjamo glasove naših prednikov, njihovo veselje, bolečino, hrepenenje in upanje.