SOZVOČENJA 2026
12. REGIJSKI TEMATSKI KONCERTI
SREDNJEŠOLSKIH IN ODRASLIH PEVSKIH ZASEDB
S SKLEPNIM KONCERTOM V SLOVENSKI FILHARMONIJI

Osrednja Slovenija

Nedelja, 22. novembra 2026 ob 15.30 in 18.30
Trbovlje, Delavski dom Trbovlje

Strokovna spremljevalka: Andreja Martinjak

1. koncert

Vokalna skupina Iris, Zagorje ob Savi
Vodja vokalne skupine: Tjaša Judež

OBRAZI LJUBEZNI
Avtorica sporeda: Tjaša Judež
Avtorici obrazložitve sporeda: Erika Jenko in Tjaša Judež

Ambrož Čopi (1973): ZREILO JE ŽITO (ljudska iz Gornjih Petrovcev v Prekmurju)
Astrum
Tine Bec (1993): NOCOJ PA, OH, NOCOJ (slovenska ljudska)
Astrum
Samo Vovk (1989): EN ŠUŠTAR ME JE VPRAŠAL (slovenska ljudska)
© Samo Vovk
Ambrož Čopi (1973): TRI FANTOVSKE PESMI
Ljubim (Feri Lainšček)
Astrum

 Ljubezen ima nešteto obrazov – včasih je polna hrepenenja, drugič nežnosti, veselja ali tihe bolečine. V ljudski pesmi Nocoj pa, oh, nocoj se skrivata žalost slovesa in upanje na ponovno snidenje, medtem ko Zrejlo je žito skozi podobe narave razkriva osamljenost in željo po bližini. Pesem En šuštar me je vprašal ljubezen naslika z igrivostjo in humorjem, Feri Lainšček pa v pesmi Ljubim razkriva njeno čutno, intimno in globoko osebno plat.
Štiri priredbe sodobnih slovenskih skladateljev se povezujejo v raznovrsten glasbeni dialog, v katerem se tradicionalni motivi srečujejo z novimi zvočnimi podobami in ustvarjalnimi interpretacijami. Ljudske pesmi ljubezen prepletajo z življenjem, običaji in naravo, sodobna poezija pa se potaplja v svet notranjih občutij. Čeprav se njeni obrazi skozi čas spreminjajo, ostaja njeno bistvo enako – večna želja po bližini, razumevanju in srcu, v katerem najdemo svoj dom.

Mešani mladinski pevski zbor Veter, Ljubljana
Zborovodkinja: Tereza Podlogar

KO ZRASTEJO VIŽE IN RIME
Iz otroških v umetnost
Avtorica sporeda in njegove obrazložitve: Tereza Podlogar

 Jakob Jež (1928–2022): II. SUITA NARODNIH
BARČICA (I. Stupica)
PLEŠI, ČRNI KOS (slovenska ljudska)
RASLA JE JELKA (slovenska ljudska)
APZ Tone Tomšič
N. N./Tadeja Vulc (1978): OB BISTREM POTOKU JE MLIN (Ludvik Černej)
Astrum
Nana Forte (1981): ZVONOVI (Oton Župančič)
rokopis

Če za trenutek zapremo oči in odpotujemo nazaj v zgodnje otroštvo, v tišini znova zaslišimo tiste prve znane melodije in v ritem ujete rime. Zvočni svet otroških let je pristen, neobremenjen in povsem iskren; v na videz preprostih rimah se skriva neizmerno veliko modrosti in lepote. Zdaj obstaja nešteto glasbenih žanrov in slogov, zato si vsaka generacija in vsak posameznik zgradi svoj zvočni svet. A na samem začetku so nas vse spremljale iste pesmi — iste viže, iste rime in skupno glasbeno izročilo. Zborovske priredbe preprostih ljudskih in ponarodelih pesmi ter uglasbljene otroške poezije postavljajo te prve glasbene spomine v novo, zrelejšo zborovsko preobleko. Spored sestavljajo ljudske pesmi v priredbah Jakoba Ježa in Tadeje Vulc, verze Zvonov iz znamenite zbirke Mehurčki Otona Župančiča pa je po naročilu MeMPZ Veter uglasbila Nana Forte. Z Barčico bomo odpluli nazaj v čas zgodnjega otroštva in zvočnega sveta, ki nas je oblikoval in vzgajal. Doživeli bomo igrivost Črnega kosa, se dotaknili simbolike rasti v ljudski Rasla je jelka, z izvedbo pesmi Ob bistrem potoku je mlin pa začutili neustavljivi tek časa. Pritrkovanje v skladbi Zvonovi Nane Forte pa nas bo naposled prebudilo v novi dan. Naše prve pesmi z odraščanjem tako niso utihnile — še zmeraj nas spremljajo in z nami rastejo.

DePZ Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani
Dirigent: Marko Vatovec

Maja Rojc, klavir

SLOVAR ČLOVEŠKE DUŠE
Avtor sporeda in njegove obrazložitve: Marko Vatovec

 Peter Eben (1929–2007): GRŠKI SLOVAR – devet ženskih zborov s spremljavo harfe ali klavirja
Megalofrosyne/Ponos
Kalokaghatia/Krepost
Maches epithymia/Bojevitost
Agape-Hetairia/Ljubezen-Prijateljstvo
Aganaktesis/Ogorčenje
Thanatos/Smrt
Charmone-Syntichia/Radost-Sreča
Bärenreiter Praha

Izhodišče programa Slovar človeške duše je zanimanje za človeka, njegovo duševnost in različne notranje vzgibe, ki določajo njegov odnos do samega sebe, drugih in do lastne minljivosti. Stari Grki sicer niso poznali psihologije v današnjem pomenu besede, a so razvili izjemno bogat besedni zaklad za poimenovanje človekovega notranjega sveta. Posamezne besede niso označevale le čustev, temveč tudi značajske lastnosti, etične ideale, notranja nagnjenja in temeljne danosti človeškega bivanja. Prav ta sposobnost natančnega poimenovanja različnih razsežnosti človeka je izhodišče cikla Grški slovar češkega skladatelja Petra Ebna (1929–2007). Iz celotnega cikla smo izbrali sedem stavkov, ki vsebujejo devet grških pojmov: megalofrosyne – ponos, kalokagathia – krepost, maches epithymia – bojevitost, agape-hetairia –
ljubezen-prijateljstvo, aganaktesis – ogorčenje, thanatos – smrt in charmone-syntichia –
radost-sreča. Izbor smo oblikovali kot lok, ki postopoma prehaja od človekovega odnosa do samega sebe prek njegovih notranjih vzgibov in odnosov z drugimi do soočenja z lastno končnostjo, sklene pa se z radostjo in srečo.

APZ100 Komorni, Ljubljana
Dirigent: Stojan Kuret

Teja Udovič Kovačič, harmonika

TRI NAŠE
Avtor sporeda: Stojan Kuret
Avtorica obrazložitve sporeda: Ana Božič Ranfl

Matej Kastelic (1994): TRI NAŠE
Mihael Rožanc (1885–1971)/Matej Kastelic (1994): DOBER VEČER (primorska ljudska)
medigra
Emil Adamič (1877–1936), Matej Kastelic (1994): ČE TI NE BOŠ MOJ ... (slovenska ljudska)
medigra
Pavle Kernjak (1899–1979), Matej Kastelic (1994): ROŽ, PODJUNA, ZILA (Janko Mikula, Janko Olip)
© Matej Kastelic in Vokum – Zavod za vokalne umetnosti, noviteta

Ob naših treh slovesnih pesmih v letu praznovanja ustanovitve Akademskega pevskega zbora ljubljanske Univerze pred 100 leti se pevci, ki smo v APZ Tone Tomšič takrat še Študentske organizacije Univerze v Ljubljani prepevali pod vodstvom dirigenta Stojana Kureta, aktivno spominjamo tudi vsak svojega začetka – vsak svojega brucovskega leta v tem zboru. V zadnjem letu ali dveh, kar se ponovno srečujemo na skupnih pevskih vajah, namreč ponovno žari naše železo – spet se poje zborovski kanon slovenskih ljudskih in ponarodelih pesmi, ki se jih je moral naučiti vsak apezejevski bruc. Za naš nastop na slovesnem koncertu ob 100. obletnici pa smo si zaželeli skovati nekaj novega. Na našo prošnjo je letos poleti tri skladbe zborovega železnega repertoarja razkošno predelal skladatelj Matej Kastelic. Tri naše ohranjajo znane napeve in izvirno besedilo, dodana pa jim je slovesna narava. V precej drugačnem pomenu pa so bile te tri pesmi slovesne že od prvega vzgiba, ki je porodil njihove verze – vse pojejo o slovesu: Dober večer, moja pupca mi je dala slovo … Če ti ne boš moj, grem pa v črno zemljo … Rož, Podjuna, Zila, domovina, v tvoji sveti zemlji že sniva tvoj sin. A iz teh pesmi ne vejeta le žalost in melanholija, temveč tudi predanost in strast, odločnost in ponos. Pri APZ-ju je vsega tega brez meja, zato je vsako slovo samo navidezno in tako bomo s Tremi našimi na odru Sozvočenj.

2. koncert

MePZ Prosavus, Zasavje
Zborovodkinji: Petra Pograjc, Klara Kovač

Klara Kovač, klavir

o         obnost
  ČAR
za      anost
Avtorici sporeda: Petra Pograjc, Klara Kovač,
Avtorica obrazložitve sporeda: Petra Pograjc

 Emily Crocker (1949): EATNEMEN VUELIE (Frode Fjellheim in Joseph August Seiss)
Bossey and Hawkes, Inc.
Thomas Tallis (ok. 1505–1585)/Andy Beck: WINTER CANON (Andy Beck)
Alfred Music
Lojze Lebič (1934): UROK (slovenska ljudska besedila)
JSKD

Program sva začeli snovati na željo pevcev po izvajanju priredb Disneyevih pesmi. V skladu s tem in letnim časom, ki prihaja, sva tako izbrali skladbo Eatnemen Vuelie (Song of the Earth) iz risanke Frozen. Iz različnih zlogov v naslovu lahko sestavimo besedo ČARobnost, ki krasno oriše temo tega dela in nas popelje v čarobno zimsko idilo. Skladba ustreza tehničnim sposobnostim pevcev in kar nama je še pomembnejše – jim je tudi všeč. Na podlagi tega izhodišča sva izbrali še preostali dve skladbi, ki tematsko nista ne preblizu in tudi ne predaleč. Odločili sva se za preprosto skladbo Winter Canon. Lahko jo opišemo z združenjem zlogov oČARanost, saj opisuje lepoto narave in navdušenje lirskega subjekta.
Kot zadnjo skladbo sva izbrali Lebičev Urok, ker sva zbor želeli postaviti pred izziv, saj skladba vključuje izvajalske tehnike, ki jih pevci do zdaj še niso bili vajeni. To delo pa pojasni beseda zaČARanost, saj je v njej skladatelj uporabil besedila starodavnih obredov in urokov. Skupni imenovalec vseh skladb je sicer kratka beseda ČAR, vendar pa vidimo, da lahko z njo kljub temu opišemo širok spekter človekovega doživljanja sebe in tudi sveta okoli.

Borovničke, Ig
Vodja vokalne skupine: Nadja Janežič

Metka Tramte, klavir

GOSPODINJSKI PRIPOMOČKI V GLASBI
Avtorica sporeda in njegove obrazložitve: Nadja Janežič

 Tadeja Vulc (1978): THE BROOM (Tea Plaftak)
Astrum
Huddy LedBetter (1888–1949)/Moira Smiley: BRING ME LITTLE WATTER, SILVY (Huddy LedBetter)
Moira Smiley Music Publishing
Tine Bec (1993): ŠKARJE – Hommage a Magnifico (Nadja Janežič in Tine Bec)
neizdano, noviteta
Angele Arsenault (1943), Hart Rouge: VICHTEN (Arthur Arsenault)
Hal Leonard

Vokalno skupino Borovničke sestavljamo pevke, ki nas poleg ljubezni do petja povezuje tudi nekaj zelo vsakdanjega – skrb za gospodinjstvo. Prav tam nastajajo številni zvoki, ki jih težko preslišimo in so postali navdih za naš program. Rade sprejemamo nove izzive, smo ustvarjalne in imamo bujno domišljijo, zato smo sestavile program s štirimi skladbami, ki vključujejo zvoke iz gospodinjstva. V njih pripomočki prevzamejo vlogo ritmičnih glasbil, skupaj s petjem pa ustvarjajo zanimive zvočne barve in posebno vzdušje. Posebno mesto ima novonastala skladba, v kateri glavno vlogo prevzamejo škarje. Ob našem programu boste lahko slišali, kako spretne in hitre so lahko žlice, pristrigli vam bomo lase, zelišča ali morda rokave, nato bomo pometle oder in vam s pesmijo prinesle še nekaj vode. Vabimo vas, da z nami prisluhnete glasbi, skriti v zvokih vsakdanjega življenja.

A cappella gospel zbor Bee Geesus, Ljubljana
Zborovodja: Matej Virtič

NEW SWING CHOIR
Avtor sporeda in njegove obrazložitve: Matej Virtič

 William Howard Doane (1832–1915)/Tomaž Kozlevčar (1956): PASS ME NOT, OH GENTLE SAVIOUR (Fanny Crosby)
© Matej Virtič
Oto Pestner (1956)/Tomaž Kozlevčar (1956): GOSPEL MEDLEY (gospel)
MICHAEL
HE'S GOT THE WHOLE WORLD IN HIS HANDS
AMEN!
© Samo Vovk, prva izvedba
N. N./Tomaž Kozlevčar (1956): AMAZING GRACE (John Newton)
© Matej Virtič
Oto Pestner (1956): LET THE CHURCH ROLL ON (afroameriški gospel)
© Matej Virtič, prva izvedba

Sklop New Swing Choir je poklon najpomembnejšemu slovenskemu gospel predstavniku, legendarnemu moškemu kvartetu New Swing Quartet. Ta je v svojem dolgoletnem delovanju gostoval po vsem svetu in pel v koncertnih dvoranah v vseh največjih evropskih mestih in na največjih glasbenih festivalih. Med slovenskim in jugoslovanskim občinstvom je prvi zanetil gospel vročico in odločilno vplival na glasbeno usmeritev mlajših vokalnih zasedb. Kvartet je z mojstrskimi priredbami in vrhunsko interpretacijo tradicionalne črnskoduhovne glasbe pustil pomemben pečat na domači in svetovni vokalni sceni, z obsežno diskografijo pa se je nedvomno uveljavil kot eden najpomembnejših gospel kvartetov sploh. Neminljive uspešnice, ki so si jih člani slovenskega a cappella gospel zbora v otroštvu prepevali ob poslušanju kasetofonov, tokrat zazvenijo na svež, domiseln način, popolnoma a cappella. Let the Church Roll On!

Študentski pevski zbor sv. Stanislava, Ljubljana
Zborovodkinja: Maša Prah

ODTENKI LETA
Avtorica sporeda in njegove obrazložitve: Maša Prah

 Gion Andrea Casanova (1972): TRAS LA NEIV (Arnold Spescha)
Gion Andrea Casanova
Felix Mendelssohn Bartholdy (1809–1847): IM GRÜNEN (Helmine von Chezy)
Breitkopf & Härtel
Urška Pompe (1969): LETNI ČASI – POLET'
DSS
Joseph Kosma (1905-1969), Ryan O'Connell (1989): AUTUMN LEAVES (Johnny Mercer)
Shawnee Press

Narava je že od nekdaj eden najmočnejših virov umetniškega navdiha. Njene spremembe, prehajanje svetlobe in barv ter menjavanje letnih časov so skladatelji v glasbi poustvarjali kot odsev razpoloženj, spominov in pričakovanj. Pred nami se bo skozi glasbo razgrnila podoba štirih letnih časov – vsak s svojo barvo, utripom in zgodbo. Popotovanje bomo začeli z novim letom, kamor nas bo popeljala skladba Tras la neiv. V zasneženem januarskem dnevu se svet za trenutek ustavi, v lesketanju snega pa se prebudita optimizem in pričakovanje novega. V pomlad nas ponese Mendelssohnova skladba Im Grünen, ki odpira vrata v čas prebujanja narave, lahkotnosti, nežnega vetriča in novega upanja. Po pomladnem prebujenju se prepustimo poletni toplini. Polet’ iz ciklusa Letni časi Urške Pompe v glasbo prinaša čas odprtosti, svetlobe in živahnosti. Naše glasbeno popotovanje sklenemo z delom Autumn Leaves v priredbi Ryana O’Connella. Jesen se pred nami razgrne v zlatih, rdečih in rjavih odtenkih, veter pa počasi odnaša zadnje sledi poletne romance. V padajočem listju ostajajo spomini na tople in brezskrbne dni. Ko se zadnji list dotakne tal, se naš glasbeni krog sklene – narava utihne in čaka na novi začetek.