SOZVOČENJA 2026
12. REGIJSKI TEMATSKI KONCERTI
SREDNJEŠOLSKIH IN ODRASLIH PEVSKIH ZASEDB
S SKLEPNIM KONCERTOM V SLOVENSKI FILHARMONIJI
Primorska
Petek, 20. novembra 2026 ob 19.30
Deskle, Kulturni Dom Deskle
Strokovni spremljevalec: Andraž Hauptman
Vokalna skupina Vinika, Goriška brda
Zborovodkinja: Franka Žgavec
NEVIDNI ORKESTER
Avtorica sporeda in njegove obrazložitve: Franka Žgavec
Patrick Quaggiato (1983): NEVIDNI ORKESTER (Feri Lainšček)
Vokalna skupina Vinika
Jože Privšek (1937–1998)/Patrick Quaggiato (1983): MINI MAXI (Dušan Velkavrh)
© Vokalna skupina Vinika, neizdano
Luigi Boccherini (1743–1805)/Patrick Quaggiato (1983): MENUET
© Vokalna skupina Vinika, neizdano, prva izvedba
Pod naslovom Nevidni orkester se vinike predstavljamo s spletom treh stilno različnih glasbenih del: klasičnega instrumentalnega dela, avtorsko skladbo in priredbo popevke. Vse tri skladbe povezujeta vokalna izvedba in isti skladatelj. Ko instrumente nadomestijo glasovi, nastane nevidni orkester, v katerem človeški glas postane glasbilo. Naj nas in vas univerzalni glasbeni jezik z lahkotnostjo in spevnimi melodijami popelje skozi vrata domišljije in obogati večer.
Vokalna skupina Kresnik, Sežana
Zborovodja: Miran Žitko
Gregor Budal, povezovalec nastopa
Ajda Fabjan, plesalka
Snježana Pleše Žagar, klavir
»JAZ SLUTIM TOLIKO LEPOTE.«
Avtor sporeda in njegove obrazložitve: Rafael Vončina
Viktor Mihelčič (1913–2010): PA DA BI ZNAL (Srečko Kosovel)
Zveza kulturnih organizacij Kamnik
Rudi Bučar (1978): VSE JE TIHO (Srečko Kosovel)
neizdano, noviteta
Viktor Mihelčič (1913–2010): JUTRO NA KRASU (Srečko Kosovel)
Zveza kulturnih organizacij Kamnik
Program Jaz slutim toliko lepote z uglasbeno poezijo Srečka Kosovela ustvarja poetičen portret človeka, Krasa in narave. Pojoči zbor predstavlja nekakšno kolektivno zavest, medtem ko Srečko kot pripovedovalec in literarni lik vodi občinstvo skozi posamezne podobe in misli. Pianistka, ki predstavlja Srečkovo sestro Karmelo, s klavirskimi vložki ustvarja prehode med pesmimi, ti pa omogočajo, da posamezne misli in občutja zadihajo v tišini.
Osrednja Kosovelova misel Jaz slutim toliko lepote predstavo dvigne iz konkretnega kraškega sveta v širše vprašanje bivanja in smisla. Dramaturgija potuje od tišine in zbranosti prek sanjavosti, hrepenenja in intime do svetlobe, življenjske sile in veličastja. Projekt zato ni le koncert uglasbene Kosovelove poezije, ampak je zasnovan kot poetično doživetje Krasa in človekovega notranjega sveta, v katerem narava postane ogledalo človekove duše. Njegovo bistvo je mogoče povzeti v misel: skozi Kras, tišino, naravo in Kosovelovo besedo iščemo lepoto, ki človeku omogoča, da začuti smisel svojega bivanja.
Mešani pevski zbor Divača
Zborovodja: Matej Penko
Snježana Pleše Žagar, klavir
ŠTIRJE OBRAZI LJUBEZNI
Avtor sporeda: Matej Penko
Avtorica obrazložitve sporeda: Mateja Urbančič
Marko Bajuk (1882–1961): POMLAD (Milka Hartman)
Krščanska kulturna zveza Celovec
Emil Adamič (1877–1936): DEKLETCE, PODAJ MI ROKO (Ivan Resman)
Novi akordi
Janez Petjak (1930–2019): OB AJDOVI ŽETVI (Milka Hartman)
Krščanska kulturna zveza Celovec
Andrej Makor (1987): PRAV PO PRSTIH (Marko Margon)
Astrum
Program štirih zborovskih skladb razkriva štiri obraze ljubezni: do narave, človeka, dela in otroka.
Skladba Pomlad odpira program z ljubeznijo do narave. V motivih prebujajoče se pomladi, svetlobe in novega življenja zazveni občudovanje sveta, ki se po zimskem mirovanju znova razcveta.
S skladbo Dekletce, podaj mi roko se program približa ljubezni med dvema osebama. Pesem preprosto in iskreno spregovori o naklonjenosti, bližini in želji po izpovedi srca.
Skladba Ob ajdovi žetvi predstavlja ljubezen do dela in druženja. Skozi vedro razpoloženje in podobo žetve zaživi veselje do skupnega dela, ki ljudi povezuje v skupnost.
Zaključek s skladbo Prav po prstih odstira najnežnejši obraz ljubezni – ljubezen do otroka. V tišini uspavanke in nežnosti večernega trenutka zaslutimo toplino, skrb in brezpogojno predanost.
Posamezne skladbe v celovito doživetje zaokrožijo improvizirane klavirske medigre, ki s subtilno modulacijo stkejo tankočutno nit med skladbami. Pred poslušalcem se izrisujejo štirje obrazi ljubezni, različni po izrazu, a povezani v skupno človeško izkušnjo.
Oktet Sotočje, Črniče
Vodja okteta: Jani Klančič
RECEPT ZA SLOVENCA
Avtorja sporeda in njegove obrazložitve: Jani Klančič in Boris Jež
Aldo Kumar (1954): ISTRSKE TRI (ljudske iz Istre)
SLKD/JSKD
Vinko Vodopivec (1878–1952): KRAŠKA JESEN (Srečko Kosovel)
ZKOS/JSKD
Kamilo Mašek (1831–1859): MLATIČI (Blaž Potočnik)
ZKOS/JSKD
Tadeja Vulc (1978): REPNA ŽUPA (Tadeja Vulc)
Astrum
Slovenci smo kulturen narod! Radi imamo slikanje, poezijo, igro in lepo zapeto pesem. Pa da ne bo kdo mislil, da pojemo samo o ljubezni – o ne, ne … tudi o starih kmečkih opravilih in hrani kdaj zapojemo. Pa o žlahtni kapljici »vinčeka«. Že Valentin Vodnik je leta 1795 v svoji zbirki Dramilo lepo nagovoril Slovence: »Slovenc, tvoja zemlja je zdrava; in pridnim nje lega najprava; polje, vinógrad; gora, morjé; ruda, kupčija tebe redé.« In veljalo je to v času Janeza Svetokriškega, pa tudi v času Valentina Vodnika in pozneje Antona Aškerca in Simona Gregorčiča. In veljalo je to na Primorskem, Dolenjskem, Gorenjskem in Štajerskem. Od »kolaciona« ter »redića in pečenga tića«, na slovenski obali do sladke črnine, ki zori na kraških goličavah. Pa delo cepcev, ki mlatijo slamo, da bo kaj za pod zob, do najboljše koroške župe, ki ji v drugih slovenskih pokrajinah rečejo popolnoma drugače. Da, Slovenci smo res kulturen narod! To svojo kulturo pa radi občutimo na različne načine – skozi glavo, srce in želodec.
Ženska vokalna skupina Šmihel, Šmihel pri Pivki
Zborovodkinja: Tjaša Krečič
Pavel Kaluža, povezovalec nastopa
NA TUJIH TLEH – PISMA IZSELJENCA
Avtorica sporeda in njegove obrazložitve: Tjaša Krečič
Davorin Jenko (1835–1914)/Slavko Mihelčič (1912–2000): NA TUJIH TLEH (Anton Funtek)
JSKD
Ambrož Čopi (1973): OJ, BOŽIME (ljudska iz Štoblanka v Nadiških dolinah)
Astrum
Ambrož Čopi (1973): BARČICA (slovenska ljudska)
Astrum
Radovan Gobec (1909–1995): VÖRA BIJE (ljudska iz Črenšovcev)
ZKOS/JSKD
Program Na tujih tleh – pisma izseljenca izhaja iz resnične družinske zgodbe, iz pisem, ki jih je sredi 20. stoletja iz tujine svojemu bratu domov pisal gozdni delavec, praded ene od pevk zbora. Njegovi zapisi so osebna sled življenja na tujih tleh: govorijo o delu, slovesu, skrbi za domače in predvsem o nenehnem vračanju misli k domačim krajem. Pisma so zato glas doma, ki je ostal z izseljencem tudi daleč stran. Izbrane skladbe niso le štiri pesmi na temo izseljenstva, temveč so povezane v dramaturški lok ene same zgodbe – zgodbe o človeku, ki se poslovi od domačih krajev, prepluje morje in začne novo življenje v tujem svetu, vendar vezi z domačimi ljudmi ne prekine. Kljub oddaljenosti ostaja izseljenec čustveno povezan s kraji in ljudmi, ki jih je pustil za seboj. Pisma niso le izhodišče programa, temveč njegov povezovalni element: omogočajo, da se za glasbeno pripovedjo pokaže konkretna življenjska zgodba človeka, ki je zapustil svojo deželo. Program prepleta osebno pričevanje, slovensko narodno izročilo in zborovsko umetnost ter iz osebne zgodbe odpira širšo izkušnjo izseljencev. Zgodba, nekoč zapisana na papirju in namenjena le enemu človeku, ponovno zazveni skozi ženski zbor.
MoPZ Srečko Kumar, Kojsko
Zborovodja: Aleksander Sluga
POGLED NAVZGOR
Avtor sporeda in njegove obrazložitve: Aleksander Sluga
Bepi De Marzi (1935): SIGNORE DELLE CIME (Bepi De Marzi)
Edizioni Curci, Milano
Anton Foerster (1837–1926): VEČERNI AVE (Anton Aškerc)
Prosvetni servis
Anton Bruckner (1824–1896)/Jakob Christ (1895–1974): AVE MARIA (molitev)
St. A. Braun-Peretti, Bonn a. Rh
Stevan Stojanović Mokranjac (1856–1914): NJEST SVJAT (iz pravoslavnega obreda za pokojne – Opelo)
Prosvetni servis
V vsakdanjem življenju se le redko zares ustavimo. Pa vendar pridejo trenutki, ko nas nekaj povabi, da se zamislimo in pogledamo dlje od tega, kar je neposredno pred nami. Izguba bližnjega človeka, lepota večerne pokrajine, molitev ali tišina lahko v nas prebudijo vprašanja, na katera nimamo hitrih odgovorov: Kaj ostane? Kaj nas presega? K čemu se obračamo, ko besede niso dovolj? Štiri zborovske skladbe tega sporeda odpirajo različne poti k takemu pogledu. Signore delle cime izhaja iz slovesa od prijatelja. V bolečini izgube se človek obrne navzgor — z željo, da bi bil pokojni sprejet in varen tudi onkraj življenja, ki smo ga delili z njim. V skladbi Večerni Ave se ta pogled rodi iz občudovanja narave. Večer nas lahko za hip ustavi in v lepoti sveta vzbudi slutnjo nečesa večjega od nas. Brucknerjeva Ave Maria tej slutnji daje glas molitve. Kar je bilo sprva vprašanje ali občutek, postane neposreden nagovor svetega. Spored sklepa Mokranjčeva Njest svjat. Njene besede: Nihče ni svet kakor ti, Gospod lahko slišimo kot odgovor, ki poveže vse prejšnje trenutke: žalost ob izgubi, občudovanje stvarstva in potrebo po molitvi. Obenem pa nas skladba ne odvezuje lastnega razmisleka. Vsak poslušalec lahko v njej prepozna svoj razlog, da za trenutek obstane in pogleda navzgor. Spored povezujejo tudi glasbene metamorfoze po zasnovi Aleksandra Sluge, ki ustvarjajo prehode med posameznimi deli programa.
Goriški komorni zbor, Nova Gorica
Zborovodkinja: Ana Erčulj
AFRIŠKI ŽIVLJENJSKI KROG
Avtorica sporeda in njegove obrazložitve: Ana Erčulj
Ralf Schmitt: NDIKHOKHELE BAWO (tradicionalna molitvena pesem ljudstva Xhosa)
Ed. Ralf Schmidt
SHOSHOLOZA (ljudska ljudstva Ndebele)
CPDL
Floris van Vugt (1984): THULA BABA, THULA SANA (tradicionalna uspavanka ljudstva Zulu iz Južne Afrike)
Ed. F. T. van Vugt
R. Perold: SOUNDS OF AFRICA – BAWO, TIXO SOMANDLA (tradicionalna duhovna pesem ljudstva Xhosa iz Južne Afrike)
CPDL
Afriški življenjski krog skozi glasbo, gib in odrsko pripoved prikazuje zgodbo afriške skupnosti, ki jo povezujejo ljubezen, družina in narava. Skladbe smo izbrali glede na njihovo naravo, ritem in sporočilnost ter jih povezali v enotno dramaturško celoto.
Zgodba se začne s prihodom mladoporočencev, ki ju skupnost pospremi na novo življenjsko pot. Ob skladbi Ndikhokhele Bawo sledi poročni obred, pri katerem krog simbolizira povezanost in pripadnost skupnosti. Shosholozaprinaša vrhunec poročnega veselja. Mladoporočenca in svatje se prepustijo petju, plesu in praznovanju. Sledi časovni preskok. Nevesta se vrne kot mama z otrokom v naročju. Ob uspavanki Thula Baba vsi zaspijo. Ta del predstavlja nadaljevanje življenjskega kroga: iz zakona se rodi družina, iz praznovanja pa nežnost in mir. Zaključna skladba Sounds of Africa se rodi iz zvokov narave, dežja in nevihte ter simbolizira življenje in nov začetek.
Zgodba ponazarja življenjski krog, v katerem se ljubezen razvije v družino, človek pa ostaja neločljivo povezan s skupnostjo in naravo. Hkrati poudarja moč glasbe, ki povezuje ljudi tudi brez besed.
