PRIZNANJA SKLADA

 

 


PRIZNANJA SKLADA ZA LETO 2000

 

 

MITJA ŠIPEK
(Zlata plaketa SLKD za leto 2000)

 

Rojen 5. septembra 1926 v Šentanelu nad Prevaljami. Po klasični gimnaziji v Mariboru je po vojni končal še študij na metalurški fakulteti. Postal je vodilni strokovnjak na področju ultrazvoka, za kar je prejel tudi Kidričevo nagrado za življenjsko delo ter ameriško nagrado ICA.

 

Udejstvoval se je na številnih področjih kulturnih dejavnosti. Na gledališkem je odigral celo vrsto glavnih vlog, najbolj pa je znan kot Svetneči Gašper, po imenitni lastni dramatizaciji novele Prežihovega Voranca Pot na klop. Monodrama je doživela okoli sedemsto ponovitev in filmsko upodobitev. V ljubiteljskem gledališču je deloval tudi kot režiser, scenarist in dramatik. Izvedbo so doživele tri njegove drame: Med zakonom in vestjo, Judenburg, Fužina. Uresničil je tudi vrsto filmskih vlog, med drugim v filmih Pasja pot, Koplji pod brezo, Boj na požiravniku, Na svidenje v naslednji vojni, Splav meduze. - Druga njegova ljubezen je glasba. Pel je že v zboru škofijskega semenišča, nadaljeval v partizanih. Takoj po vojni je ustanovil in vodil župnijski zbor v Šentanelu, med študijem je pel v APZ Tone Tomšič in Koroškem akademskem oktetu. Najbolj pa ga vznemirja tradicija ljudskega petja. Tako je leta 1974 skupaj z Luko Kramolcem ustanovil zbor Šentanelski pavri, ki neposredno oživlja izročilo značilnega koroškega večglasj. Zbor vodi že več kot 35 let, a ne kot standardni zborovodja, temveč kot spodbujevalec zgodovinskega spomina, zapisanega v starodavnih napevih. – Za ohranjanje šeg in tradicije je naredil ogromno tudi kot pisatelj. Roman Šentanel, moje življenje, so osebni spomini in kronika rojstne vasi; odlikuje ga živa pripoved o navadah, ki danes vse bolj izginjajo, ter živ jezik, ki vsebuje bogato besedišče narečnih izrazov. Objavil je tudi pesniško zbirko Oporoka in vrsto krajših literarnih del.

Vsestransko je dejaven tudi kot organizator, med drugim tudi kot soustanovitelj uveljavljene zborovske revije Od Pliberka do Traberka, ki zamejsko kulturo prepleta v enotnem kulturnem prostoru.

 

 

EDUARD ORAŽE
(Srebrna plaketa SLKD za leto 2000)

 

Rojen 17. maja 1971 v Celovcu. Po celovški Trgovski akademiji je diplomiral še na Pedagoški akademiji v Celovcu. Glasbeno se je šolal na Slovenski glasbeni šoli na Koroškem; udeležil se je vrste slovenskih in mednarodnih zborovodskih seminarjev. Zdaj je učitelj v Železni Kapli in zborovodja Kvarteta Borovlje in Dvojezičnega zbora (prej PA)

Prve skladbe je napisal za študentski dvojezični zbor, še bolj pa ga je vznemirilo pisanje glasbene opreme za gledališče in lutke. Napisal je že preko 20 izvirnih scenskih skladb (med drugim Radovedni slonček, Sapramiška, Sedem nalog, Zajčji festival, Zaklad čarovnice Jezibabe, Vesela igra o žalostni princesi, Igrajmo se gledališče). V njih se kaže kot iskriv in duhovit ustvarjalec pravšnjega razpoloženja; tudi otrokom gredo njegove melodije prav rade v uho. Njegovo vnašanje ťzabavnihŤ elementov je izvirno in dopadljivo. Prvine takega jezika, ki pa se že nadgrajuje v sodobni glasbeni izraz, je najti tudi v skladbah za zbor. Štirideset skladb, od izvirnih do harmonizacij in priredb, bo prav v teh dneh izšlo v samostojni zbirki.

 

 

DARIO SCHER
(Srebrna plaketa SLKD za leto 2000)

 

Rojen 1919. Od 1957 do upokojitve urednik koprskega dopisništva La Voce del Popolo. V gledališču se je udejstvoval že v mladosti. Sodeloval je pri ustanovitvi prvega Italijanskega gledališča v Kopru. Od 1952 je v Izoli soustanovitelj društva s številnimi sekcijami, organizator številnih stikov narodnih skupnosti na obeh straneh meje, zlasti z občino Dolina pri Trstu, pa tudi razvejane mednarodne dejavnosti.

 

 

FRANC MALOVRH
(Srebrna plaketa SLKD za leto 2000)

 

Rojen 1935, prof. pedagogike. Od 1961 ravnatelj OŠ Dobrova, od 1983 OŠ Vič. Upokojen.
Ves čas je ena od osrednjih osebnosti ljubiteljske kulturne dejavnosti v svojem okolju. Začel predvsem na področju folklore, pozneje pa spodbujal in razvijal nove oblike dejavnosti, zlasti na področju likovnosti, literature in plesa. Ustanavljal in razvijal je šolska kulturna društva in skrbel, da so se mladi vključevali tudi v druge izvenšolske oblike dejavnosti. Vrsto let vodil ZKD, ki združuje veliko število zborov, folklornih in gledaliških skupin ter vrsto neformalnih ustvarjalnih sekcij.

 

 

ANDREJ MAKUC
(Srebrna plaketa SLKD za leto 2000)

 

Rojen 1951, profesor slavistike.Od 1977 profesor na Gimnaziji Slovenj Gradec. – Dejaven na več področjih, predvsem kot voditelj in povezovalec kulturnih prireditev, režiser dramskih postavitev, mentor v literarnem klubu, urednik in izdajatelj, literarni ustvarjalec. Osrednji namen njegovih prizadevanj je spodbujanje zanimanja za slovenski jezik in leposlovje, gledališko kulturo ter filmsko ustvarjalnost. Posebej zgledna je bila predstava Janka Messnerja Pogovor v maternici koroške Slovenke. Odlično ureja literarno revijo Odsevanja, nepogrešljiv je pri pripravi in izdaji srednješolskih zbornikov ter monografij (Slovenj Gradec in Mislinjska dolina).

 

 

STANKA GOLOB
(Srebrna plaketa SLKD za leto 2000)

 

Rojena 1952 na Koritnici. V ljubiteljsko likovno dejavnost se je vključila leta 1985 na Jesenicah. Od 1990 je izjemno uspešna predsednica Društva slikarjev amaterjev Tolminske. Povezala je ustvarjalce različnih generacij, spodbudila in razvila obširno razstavno dejavnost, pa tudi učinkovite izobraževalne oblike. Sama je kot avtorica sodelovala na vrsti odmevnih skupinskih razstav, na kateri opozarja nase s samosvojo likovno govorico (uporablja izključno mineralne materiale).

 

 

TINE LENARČIČ
(Srebrna plaketa SLKD za leto 2000)

 

Rojen 1924 v Trbovljah, upokojeni inženir organizacije dela. Do 1936 član Šuligojevega Trboveljskega slavčka. Po vojni eden od utemeljiteljev trboveljske knjižnice, tajnik gradbenega odbora Delavskega doma, ustanovitelj društva likovnikov RELIK, nepoklicni tajnik Zavoda za kulturo, pobudnik gledaliških in opernih abonmajev itd. Avtor in urednik vrste zbornikov o trboveljski kulturni zgodovini ter urednik vrste literarnih zbornikov, zbirk in revij. Član številnih odborov s področja kulture.