 |
|
Jerica Bukovec
(2020)
Zlati znak za odmeven večzvrstni zborovski projekt in oživitev dela Fauvel '86
Največ pozornosti je leta 2019 vzbudila izvedba vokalno-instrumentalnega scenskega dela Fauvel '86 skladatelja Lojzeta Lebiča. V sodelovanju s skladateljem se je zavzeto lotila zahtevne večplastne partiture, ki je za zasedbo mladih pevcev brez dvoma trd oreh, a sta se ga tako zbor kot dirigentka lotila z veliko mero delovnega zanosa in energije.
>> več |
| |
|
|
 |
|
Tomaž Krajnc
(2019)
Zlati znak za izjemne ustvarjalne dosežke na področju gledališke dejavnosti
Tomaž Krajnc je režiral je več odmevnejših in mednarodno nagrajenih predstav. Največji uspeh je doživela predstava Blazinec, ki je kot prva v 54-letni zgodovini državnega Linhartovega srečanja prejela vse štiri matičke (za najboljšo predstavo v celoti, za najboljšo režijo in dve za igralski stvaritvi).
>> več |
| |
|
|
 |
|
Tadeja Vulc
(2019)
Zlati znak za izjemne ustvarjalne dosežke na področju vokalne glasbene dejavnosti
Tadeja Vulc kot zborovodkinja neprekinjeno deluje že triindvajset let. V svojih mladostniških letih se je začela uveljavljati kot ustvarjalna in vsestranska skladateljica, ki zna vsako melodično misel ujeti v notno črtovje, pa tudi kot odlična umetniška vodja, zborovodkinja in pedagoginja.
>> več |
| |
|
|
 |
|
dr. Tomaž Simetinger
(2018)
Zlati znak za izjemne dosežke na področju folklorne dejavnosti
Dr. Tomaž Simetinger je uveljavljen slovenski koreograf, etnolog in kulturni antropolog, ki je bil do nedavnega umetniški vodja Akademske folklorne skupine France Marolt.
>> več |
| |
|
|
 |
|
Rok Sanda
(2018)
Zlati znak za izjemne dosežke na področju gledališke dejavnosti
Rok Sanda je avtor gledaliških del, ki so v kratkem časovnem obdobju dosegla odmevne rezultate v slovenskem gledališkem prostoru.
>> več |
| |
|
|
 |
|
Petra Grassi
(2017)
Zlati znak za izjemne dosežke v vokalni glasbi
Petra Grassi je vsestranska glasbenica: pianistka, zborovodkinja, pevka in skladateljica. Z odliko in pohvalo je v razredu Lorenza Donatija magistrirala iz zborovskega dirigiranja ter diplomirala iz klavirja in glasbene pedagogike na Konservatoriju v Trstu, kjer je študirala tudi kompozicijo.
>> več |
| |
|
|
 |
|
Andrej Makor
(2016)
Zlati znak za izjemne dosežke v vokalni glasbi
Andrej Makor je svojo glasbeno pot pričel z učenjem klavirja na Glasbeni šoli Koper. Po maturi je študij nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je uspešno končal kar tri smeri študija: glasbeno pedagogiko, kompozicijo in solo petje.
>> več |
| |
|
|
 |
|
Agata Trojar
(2016)
Agata Trojar Zlati znak za pomemben prispevek k širjenju literarne umetnosti in bralne kulture ter razvoju novih vsebin in oblik delovanja. Agata Trojar je že kot najstnica začela objavljati svoje pesmi v gorenjskem literarnem glasilu Sejalec, takrat še pod psevdonimom Jagoda.
>>več |
| |
|
|
 |
|
Mitja Dragolič
(2015)
Zlati znak za pomembne dosežke na področju inštrumentalne glasbe
Mitja Dragolič je svojo glasbeno pot začel kot klarinetist na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, znanje pa nadgradil s študijem na ljubljanski Akademiji za glasbo in nizozemskem Konservatoriju za glasbo v Maastrichtu, kjer je diplomiral iz dirigiranja. Redno se je udeleževal tudi mojstrskih tečajev Zveze slovenskih godb, sodeloval pa je tudi na mnogih mednarodnih festivalih.
>> več
|
| |
|
|
 |
|
Simona Zorc Ramovš
(2015)
Zlati znak za dosežke na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti
Simona Zorc Ramovš, gledališka igralka in režiserka, je svoje življenje posvetila kulturi, predvsem ljubiteljski. V letih 2007–2015, ko je bila tudi formalno zaposlena kot vodja strokovne službe na Zvezi kulturnih društev Grosuplje, se je kultura v občini zaradi njene strokovnosti, predanosti in ljubezni do lokalnega prostora ter vseh ustvarjalcev zelo razvila.
>> več |
| |
|
|
 |
|
Ingenium Ensemble
(2015)
Zlati znak za izjemne dosežke na področju vokalne glasbe
Ingenium Ensemble je šestčlanska mešana pevska zasedba, ki je začela delovati jeseni 2009. Oktobra 2010 se je skupina prvič pojavila na državnem srečanju malih pevskih skupin v Radovljici in osvojila prvo nagrado ter posebno nagrado za najbolje izvedeno posamezno skladbo.
>> več |
| |
|
|
 |
|
Fotografsko društvo Jesenice
(2015)
Zlati znak za pomembne dosežke na področju
fotografske dejavnosti
Fotografsko društvo Jesenice je naslednik Foto kluba Andrej Prešeren in izhaja iz fotografskih klubov in skupin, ki so na Jesenicah začeli organizirano delovati pred skoraj 90-imi leti. Že od vsega začetka se ukvarja z dvema glavnima dejavnostma: razstavljanjem in izobraževanjem.
>>več |
| |
|
|
 |
|
Miha DOLINŠEK
(2013)
za izjemne dosežke na področju filmskega ustvarjanja
Miha Dolinšek je dal slovenski mladini na avstrijskem Koroškem nov zalet. Ob posredovanju znanja vseh segmentov filmskega ustvarjanja mu je uspelo, da je film med mladimi zaživel kot zvrst kulturnega ustvarjanja in ob gledališču postal najpomembnejši del kulturnega delovanja mladih, zato mu podeljujemo zlati znak Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
>> več |
 |
|
Rok BIČEK
(2013)
za izjemne in nadpovprečne dosežke na področju filmskega ustvarjanja
Mladi novomeški režiser Rok Biček je lani s svojim celovečernim prvencem Razredni sovražnik bliskovito in samozavestno vstopil v filmsko areno ter požel bučen aplavz kritikov in gledalcev. Brez dvoma gre za enega najbolj zanimivih in perspektivnih režiserjev mlajše generacije pri nas.
>> več |
 |
|
Mateja Černic
(2012)
Zlati znak za izjemne dosežke na področju vokalne glasbe
Mateja Černic je ena najplodovitejših mladih primorskih zborovodkinj, ki je z dekliško vokalno skupino Bodeča neža z Vrha sv. Mihaela prejela najvišja deželna, državna in mednarodna priznanja, pri čemer uspešno sodeluje tudi z drugimi zborovskimi sestavi.
>>več
|
| |
|
|
 |
|
Teter Šentjanž
(2012)
Zlati znak za izjemne dosežke na področju gledališke dejavnosti
Teater Šentjanž postaja sinonim za pozitiven naboj vsakdanjega in kulturnega življenja v zamejstvu, utemeljen na vrednotah, ki jih ustvarja gledališka kultura.
>>več
|
| |
|
|
 |
|
Nataša Kramberger
(2011)
Zlati znak JSKD za izjemen enkraten dosežek na področju literarne dejavnosti
Mlada pisateljica Nataša Kramberger (rojena 1983) se je kot literarna ustvarjalka prvič pojavila v javnosti na Festivalu mlade literature Urška 2006 in si z zmago prislužila objavo prvenca. V letu dni je napisala roman Nebesa v robidah, ki ga je izdal JSKD jeseni 2007, ponatisnil pa 2010, in z njim vnesla v slovenski modernistični roman posebno svežino in drugačen pogled na probleme sodobnega sveta.
>>več
|
