Na podlagi drugega odstavka 12. člena Zakona o Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (Uradni list RS, št. 29/2010), 14. alineje 13. člena Akta o ustanovitvi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (Uradni list RS, št. 72/2010), je Nadzorni svet Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti na 10. seji dne 22. 5. 2025 sprejel
PRAVILNIK
o priznanjih Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa vrste nagrad in priznanj na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti ter postopek in merila za njihovo podeljevanje.
Nagrade in priznanja za izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti za dolgoletno in uspešno delo na tem področju ter za posebne zasluge podeljuje Javnisklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2. člen
Nagrada sklada se lahko podeli posamezniku ali skupini za izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti.
Priznanje se podeli posamezniku ali skupini za dolgoletno in uspešno delo področju ljubiteljske kulturne dejavnosti ali za posebne zasluge.
Merila za presojo dolgoletnega in uspešnega dela so vezana na ustvarjalne dosežke ali pomemben prispevek k razvoju ljubiteljske kulturne dejavnosti.
NAGRADE
3. člen
Nagrade se lahko podeljujejo za najvišje dosežke na festivalih in tekmovanjih po področjih dejavnosti —zborovska in instrumentalna glasbena dejavnost, folklorna dejavnost, gledališka in lutkovna dejavnost, plesna dejavnost, likovna in literarna dejavnost ter filmska, video in intermedijska dejavnost.
Sklad na državnih in mednarodnih festivalih in tekmovanjih lahko podeljuje tudi finančne nagrade do višine 3.000,00 EUR za posamezno nagrado.
4. člen
Nagrade iz prvega odstavka prejšnjega člena se podeljujejo na:
− Državnem tekmovanju odraslih pevskih zborov Naša pesem;
− Mednarodnem tekmovanju odraslih pevskih zborov Gallus;
− Mednarodnem tekmovanju mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1;
− Festivalu malih instrumentalnih skupin;
− Mednarodnem tekmovanju dirigentov;
− Mednarodnem tekmovanju pihalnih orkestrov v koncertnem igranju; − Državnem festivalu tamburašev in mandolinistov;
− Linhartovem srečanju – Festivalu gledaliških skupin Slovenija;
− Festivalu neodvisnega filma;
− Maroltovem srečanju;
− Festivalu mlade literature Urška;
− Državnem srečanju V zavetju besede;
− Državnem srečanju Sosed tvojega brega;
− Festivalu Vizije − Festivalu mladinske kulture.
Merila in postopek za podelitev nagrad se določijo v razpisu tekmovanja ali festivala. Vsi razpisi za tekmovanja ali festivale se objavijo na spletni strani JSKD.
PRIZNANJA
5. člen
Sklad podeljuje naslednja priznanja:
− Odličja (zlata plaketa,srebrna plaketa in zlati znak);
− Področna priznanja sklada (plaketa in listina);
− Priznanja območnih izpostav sklada (priznanje območne izpostave in jubilejno priznanje območne izpostave);
− Jubilejne značke sklada po posameznih področjih dejavnosti (zlata značka,srebrna značka, bronasta značka in častna značka);
− Jubilejna priznanja sklada (Zlato jubilejno priznanje in Srebrno jubilejno priznanje) − Srebrnik JSKD.
6. člen
Za področje spremljanja otroških skupin in zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ki delujejo v okviru svojih skupin na področju ljubiteljske kulture, ureja nagrade in način podeljevanja nagrad in nazivov »Kulturna šola« poseben pravilnik, ki ga sprejme nadzorni svet.
7. člen
Obliko in vsebino priznanj določi direktor sklada. Nagrajenci lahko prejmejo tudi denarno nagrado.
PREDLAGANJE IN ODLOČANJE
8. člen
Predlagatelji za priznanja sklada so lahko kulturna društva in skupine, zveze kulturnih društev in druge institucije ter območne izpostave sklada, neformalne skupine in posamezniki.
Odličja in področna priznanja sklada
9. člen
Razpis za odličja in področna priznanja sklada se objavi enkrat letno, najkasneje do 31. oktobra tekočega leta, na spletni strani JSKD, lahko pa tudi v drugih sredstvih javnega obveščanja.
O prejemnikih odličij sklada odloči direktor, na podlagi predloga Komisije za podelitev priznanj in odličij sklada, najkasneje v 60. dneh po končanem razpisnem roku. Komisijo za podelitev priznanj in odličij sklada imenuje nadzorni svetza obdobje štirih let.
O prejemnikih področnih priznanj odloči direktor, na podlagi predloga področnih strokovno programskih komisij, najkasneje v 60. dneh po končanem razpisnem roku.
Besedilo razpisa mora vsebovati zlasti:
− naziv in polni naslov predlagatelja, ime in priimek oz. naziv kandidata;
− pogoje, ki jih morajo prejemniki izpolnjevati, rok, v katerem se zbirajo prijave; − merila za podelitev nagrad;
− dokazila, ki izkazujejo izpolnjevanje meril;
− število nagrad.
Prijavna dokazila in podrobnosti vodenja postopka so opredeljena v javnem razpisu.
Priznanja območnih izpostav
10. člen
Predlog za podelitev priznanj območnih izpostav sklada lahko vloži posameznik, društvo, zveza društev ali druge institucije na pristojno območno izpostavo sklada.
O podelitvi priznanj območne izpostave sklada odloča svet območne izpostave, ugotovitveni sklep prek informacijskega sistema na centralno službo pa posreduje vodja območne izpostave.
Vloga mora vsebovati zlasti:
− naziv in popolni naslov predlagatelja;
− ime in priimek posameznika ali društva, letnico rojstva oziroma letnico ustanovitve; − popis dosedanjega udejstvovanja kandidata na področju dejavnosti, za katero pričakuje podelitev priznanja območne izpostave sklada;
− čas in kraj, kjer se bo priznanje podelilo;
− ime in priimek predsednika sveta območne izpostave sklada.
Jubilejne značke sklada
11. člen
Predlog za podelitev jubilejnih značk sklada vloži posameznik, društvo, zveza društev ali druge institucije na pristojno območno izpostavo sklada, ki najmanj 14 dni pred podelitvijo posreduje ugotovitveni sklep prek informacijskega sistema na centralno službo.
Vloga mora vsebovati zlasti:
− naziv in popolni naslov predlagatelja, ime in priimek kandidata, letnico rojstva; − popis dosedanjega udejstvovanja kandidata na področju dejavnosti,za katero pričakuje podelitev jubilejne značke;
− čas in kraj, kjer se bo značka podelila;
− ime in priimek predsednika sveta območne izpostave sklada.
Jubilejna priznanja
12. člen
Vloge za Jubilejna priznanja se vloži na sedež sklada. Vloge se sprejemajo čez vse leto. O prejemnikih jubilejnih priznanj odloča direktor, na podlagi predložene dokumentacije.
Vloga mora vsebovati zlasti:
− naziv in popolni naslov predlagatelja;
− ime in priimek posameznika ali društva, letnico rojstva oziroma letnico ustanovitve; − popis dosedanjega udejstvovanja kandidata oz. društva na področju dejavnosti,za katero se Jubilejno priznanje sklada podeljuje.
MERILA ZA PODELITEV
Odličja
13. člen
Odličja so najvišja priznanja sklada. Odličja sklada so Zlata plaketa, Srebrna plaketa in Zlati znak.
14. člen
Merila za podelitev:
− Zlate plakete se podelijo za izjemne ustvarjalne in poustvarjalne dosežke v daljšem obdobju ali kot priznanje za življenjsko delo.
− Srebrne plakete se podelijo za dolgoletno in uspešno delo.
− Zlati znak se podeli za odmevne enkratne ustvarjalne, poustvarjalne, organizacijske, mentorske, raziskovalne ipd. dosežke v preteklem obdobju, zlasti v smislu inovativnosti in integrativnosti.
Plakete se lahko podelijo tudi za izjemne dosežke pri:
− organizacijskem delu;
− razvijanju novih oblik in vsebin delovanja;
− delu na področju kulturne vzgoje in izobraževanja, raziskovalnem delu; − organiziranju strokovno svetovalnega in mentorskega dela;
− razvijanju kulturnega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu, publicističnem delu − ohranjanju nacionalne kulturne dediščine.
15. člen
Vsako leto se Iahko podelijo največ ena zlata plaketa, največ štiri srebrne plakete in en zlati znak.
Podpisnika plaket sta direktor (desno od sredine) in predsednik komisije za podelitev odličij sklada (levo od sredine). Plakete so žigosane z žigom sklada. Plakete in zlatiznak podeli direktor na osrednji letni slovesnosti sklada.
Področna priznanja sklada
16. člen
Sklad podeljuje področna priznanja za področja dejavnosti: zborovska in instrumentalna glasbena dejavnost, gledališka in lutkovna dejavnost, plesna dejavnost, folklorna dejavnost, likovna dejavnost in literarna dejavnost.
Področna priznanja sklada so:
− Gallusova plaketa in Gallusova listina – za področje zborovske glasbene dejavnosti; − plaketa Vinka Štrucla in Listina Vinka Štrucla za področje instrumentalne glasbene dejavnosti;
− Linhartova plaketa in Linhartova listina – za področje gledališke in lutkovne dejavnosti; − Maroltova plaketa in Maroltova listina – za področje folklorne dejavnosti; − plaketa Mete Vidmarin listina Mete Vidmar – za področje plesne dejavnosti; − plaketa Antona Ažbeta in listina Antona Ažbeta − za področje likovne dejavnosti; − plaketa Zofke Kveder in listina Zofke Kveder – za področje literarne dejavnosti.
17. člen
Merila za podelitev plaket so izredni ustvarjalni ali poustvarjalni dosežki ali življenjsko delo na posameznem področju.
Merila za podelitev listin so:
− dolgoletno strokovno in organizacijsko delo;
− dolgoletno kulturno vzgojno in mentorsko delo;
− dolgoletno analitično, raziskovalno in publicistično delo, ki je pomembno vplivalo na razmah ljubiteljske kulturne dejavnosti na posameznem področju.
18. člen
Vsako leto se za posamezno področje Iahko podeli največ ena plaketa in tri listine. Podpisnik plaket in listin je direktor. Plakete in listine so žigosane z žigom sklada.
Plakete in listine praviloma podeli direktor aliod njega pooblaščena oseba, praviloma na osrednjih letnih področnih prireditvah ali prireditvah, ki jih predlaga prejemnik plakete ali listine.
Priznanja območnih izpostav sklada
19. člen
Priznanji območnih izpostav sklada sta priznanje območne izpostave sklada in jubilejno priznanje območne izpostave sklada.
20. člen
Merila za podelitev priznanja območne izpostave sklada so pomembni dosežki ustvarjalnega in poustvarjalnega dela na področju ljubiteljske kulture, zlasti izjemni dosežki pri: − organizacijskem delu;
− razvijanju novih oblik in vsebin delovanja;
− delu na področju kulturne vzgoje in izobraževanja;
− raziskovalnem delu;
− organiziranju strokovno svetovalnega in mentorskega dela;
− razvijanju kulturnega sodelovanja z drugimi društvi in zvezami društev, publicističnem delu;
− ohranjanju nacionalne kulturne dediščine.
Merilo za podelitev Jubilejnega priznanja območne izpostave sklada je dolgoletno delovanje (10, 20, 30 in več let) posameznika, društva ali zveze na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti.
21. člen
Število podeljenih priznanj ni omejeno.
Podpisnika priznanj sta vodja območne izpostave sklada (levo) in predsednik sveta območne izpostave (desno). Priznanja so žigosane z žigom sklada.
Priznanja praviloma podelita vodja območne izpostave ali predsednik sveta območne izpostave.
Jubilejne področne značke
22. člen
Jubilejne značke sklada so:
− Gallusova značka;
− značka Vinka Štrucla;
− Linhartova značka;
− Maroltova značka,
− značka Mete Vidmar;
− značka Antona Ažbeta;
− značka Zofke Kveder;
− splošna značka sklada.
Glede na trajanje udejstvovanja na področju različnih dejavnosti se ločijo različni nivoji prejemanja značk (bronasta, srebrna, zlata, častna).
Gallusovo značko za udejstvovanje na področju zborovske glasbene dejavnosti se lahko podeli glede na trajanje aktivnega udejstvovanja, in sicer:
− bronasto Gallusovo značko: za več kot 5 let udejstvovanja;
− srebrno Gallusovo značko:za več kot 10 let udejstvovanja;
− zlato Gallusovo značko: za več kot 15 let udejstvovanja;
− častno Gallusovo značko: za 30 ali več let udejstvovanja.
Značko Vinka Štrucla za udejstvovanje na področju instrumentalne glasbene dejavnosti se lahko podeli glede na trajanje udejstvovanja, in sicer:
− bronasto značko Vinka Štrucla:za več kot 5 let udejstvovanja;
− srebrno značko Vinka Štrucla: za več kot 15 let udejstvovanja;
− zlato značko Vinka Štrucla: za več kot 25 let udejstvovanja;
− častno značko Vinka Štrucla: za 35 ali več let udejstvovanja.
Linhartovo značko za udejstvovanje na področju gledališke in lutkovne dejavnostise Iahko podeli glede na trajanje udejstvovanja, in sicer:
− bronasto Linhartovo značko: za več kot 5 let udejstvovanja;
− srebrno Linhartovo značko: za več kot 10 let udejstvovanja;
− zlato Linhartovo značko: za več kot 15 let udejstvovanja;
− častno Linhartovo značko: za 30 let udejstvovanja.
Maroltovo značko za udejstvovanje na področju folklorne dejavnosti se lahko podeli glede na trajanje udejstvovanja, in sicer:
− bronasto Maroltovo značko:za več kot 5 let udejstvovanja;
− srebrno Maroltovo značko:za več kot 10 let udejstvovanja;
− zlato Maroltovo značko: za več kot 15 let udejstvovanja;
− častno Maroltovo značko: za 30 let udejstvovanja.
Značko Mete Vidmar za udejstvovanje na področju plesne dejavnosti se Iahko podeli glede na trajanje udejstvovanja, in sicer:
− bronasto značko Mete Vidmar: za več kot 5 let udejstvovanja;
− srebrno značko Mete Vidmar: za več kot 10 let udejstvovanja;
− zlato značko Mete Vidmar: za več kot 15 let udejstvovanja;
− častno značko Mete Vidmar: za 30 let udejstvovanja.
Značko Antona Ažbeta za udejstvovanje na področju likovne dejavnosti se Iahko podeli glede na
trajanje udejstvovanja, in sicer:
− bronasto značko Antona Ažbeta: za več kot 5 let udejstvovanja;
− srebrno značko Antona Ažbeta:za več kot 10 let udejstvovanja;
− zlato značko Antona Ažbeta:za več kot 20 let udejstvovanja;
− častno značko Antona Ažbeta:za 35 ali več let udejstvovanja.
Aktivno udejstvovanje na področju likovne dejavnosti pomeni sodelovanje na območni, regijski, državni ali društveni razstavi, samostojna razstava, udeležba na likovnem ali fotografskem natečaju, udeležba na izobraževanju ipd. v obsegu vsaj ene aktivnosti letno, prav tako pa mentorsko, organizacijsko, raziskovalno ali publicistično delo na področjih likovne dejavnosti in fotografije.
Članstvo v društvu ni pogoj za prejem značke.
Značko Zofke Kveder za udejstvovanje na področju literarne dejavnosti se Iahko podeli glede na trajanje udejstvovanja, in sicer:
− bronasto značko Zofke Kveder: za več kot 5 let udejstvovanja;
− srebrno značko Zofke Kveder: za več kot 10 let udejstvovanja;
− zlato značko Zofke Kveder: za več kot 20 let udejstvovanja;
− častno značko Zofke Kveder: za več kot 35 let udejstvovanja.
Aktivno udejstvovanje na področju literarne dejavnosti pomeni sodelovanje na območnem, regijskem, državnem ali drugem literarnem natečaju, udeležba na delavnicah kreativnega pisanja, izdaja avtorskega besedila v selekcioniranih zbornikih, izdaja avtorske knjige v (samo)založbi ipd. v obsegu vsaj ene aktivnosti letno, prav tako pa za mentorsko, organizacijsko, raziskovalno ali publicistično delo na področjih literarne dejavnosti ter mentorsko-uredniško delo.
Članstvo v društvu ni pogoj za prejem značke.
Splošno Značko JSKD se podeli za udejstvovanje na področjih ljubiteljske kulture, ki zaradi specifike umetniškega izražanja niso uvrščena v zgoraj navedena področja (film, video, intermedija itd.),se lahko podeli glede na trajanje udejstvovanja, in sicer: − bronasto značko: za več kot 5 let udejstvovanja;
− srebrno značko:za več kot 10 let udejstvovanja;
− zlato značko: za več kot 15 let udejstvovanja;
− častno značko: za 30 let udejstvovanja.
23. člen
Jubilejne področne značke sklada prejmejo posamezniki, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega člena.
Izpolnjevanje pogojev se ugotavlja od dopolnjenega 10. leta starosti dalje, razen za področje plesne dejavnosti (Značke Mete Vidmar), kjer se šteje od dopolnjenega 6. leta starosti, literarne dejavnosti (značke Zofke Kveder), kjer se šteje od dopolnjenega 13. leta starosti in likovne dejavnosti (značke Antona Ažbeta), kjer se šteje od dopolnjenega 15. leta starosti.
Področno jubilejno značko lahko posameznik za udejstvovanje na posameznem področju dejavnosti prejme največ enkrat, znotraj vsakega nivoja.
Prejeta najvišja značka znotraj posameznega področja pomeni, da je posameznik dosegel vse jubilejne nivoje, vendar se značke nižjega nivoja za nazaj ne podeljujejo.
24. člen
Število podeljenih značk ni omejeno.
Podpisnika listine z značko sta vodja območne izpostave sklada (levo) in predsednik sveta območne izpostave (desno). Listine so žigosane z žigom sklada.
Značke z listino podeljuje vodja območne izpostave, predsednik sveta območne izpostave ali eden od članov sveta območne izpostave.
Jubilejna priznanja
25. člen
Jubilejni priznanji sklada sta jubilejno zlato priznanje in jubilejno srebrno priznanje za dolgoletno uspešno delovanje na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti.
26. člen
Merilo za podelitev jubilejnega zlatega priznanja je dolgoletno delovanje, ki je vplivalo na razmah ljubiteljske kulturne dejavnosti. Meja za pridobitev jubilejnega zlatega priznanja je več kot 30 let uspešnega delovanja skupine, društva, posameznika ali zveze (in vsako naslednje jubilejno).
Merilo za podelitev jubilejnega srebrnega priznanja je dolgoletno delovanje, ki je vplivalo na razmah ljubiteljske kulturne dejavnosti. Praviloma za 10, 20, 30 ali več let uspešnega delovanja skupine, društva, posameznika alizveze.
27. člen
Vsako leto lahko direktor podeli na podlagi predložene dokumentacije neomejeno število zgoraj navedenih jubilejnih priznanj. Podpisnik priznanj je direktor. Listine so žigosane zž igom sklada. Priznanja praviloma podeli direktor ali od njega pooblaščena oseba, praviloma na jubilejnih prireditvah.
Srebrnik
28. člen
Srebrnik je posebno priznanje sklada, ki se lahko podeljuje za dolgoletno delovanje ali za posebne dosežke ali za posebne zasluge za ljubiteljsko kulturo ali sklad.
Srebrnik je srebrni kovanec, ki ima na čelni strani logotip sklada in na hrbtni strani zemljevid Republike Slovenije.
29. člen
Srebrnik za dolgoletno delovanje se podeljuje društvom ali posameznikom, ki so predhodno prejeli jubilejno priznanje območne izpostave, srebrno jubilejno priznanje sklada in zlato priznanje sklada ter imajo več kot 40 let uspešnega delovanja.
Srebrnik se lahko istemu prejemniku podeli praviloma vsakih deset let.
30. člen
Srebrnik za posebne dosežke se podeljuje organizacijam, skupinam ali posameznikom, ki so s svojimi dosežki ali delom pomembno zaznamovali področje ljubiteljske kulture.
O podelitvi srebrnika za posebne dosežke odloči direktor na predlog svetovalca za program.
31. člen
Srebrnik za posebne zasluge za ljubiteljsko kulturo ali sklad se podeli organizacijam, skupinam ali posameznikom, ki so s svojim delovanjem pomembno prispevali k delovanju ali razvoju ljubiteljske kulture ali sklada.
Srebrnik za posebne zasluge podeljuje direktor.
EVIDENCE
32. člen
Sklad vodi evidenco podeljenih nagrad in priznanj, v katero se vpisujejo naslednji podatki: − ime in priimek prejemnika oziroma naziv skupine;
− naslov stalnega prebivališča;
− datum in kraj rojstva oz. datum začetka delovanja za skupine;
− telefonska številka;
− elektronska pošta.
Osebni podatkise zbirajo na podlagi osebne privolitve posameznika, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
Sklad Iahko osebne podatke obdeluje samo za namene podeljevanja nagrad in priznanj ter za statistične namene.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
Dosedanjim prejemnikom Gallusovih značk ali značk Vinka Štrucla se že prejete značke ne
zamenjajo.
Dosedanjim prejemnikom splošne značke za literarno dejavnost se že prejeta značka ne zamenja z značko Zofke Kveder.
Pri podeljevanju značk se upoštevajo že najvišje prejete značke. Naslednje značke se podelijo ob izpolnjevanju pogojev iz tega pravilnika.
Za podeljevanje Gallusove značke, značke Vinka Štruclja in značke Antona Ažbeta se začne uporabljati 22. člen tega pravilnika po pridobitvi novih tiskovin.
34. člen
Pravilnik se objavi na Intranetu in spletnih straneh sklada takoj po sprejemu na seji Nadzornega sveta,z začetkom veljavnosti 8. dan po objavi.
35. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o priznanjih Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti z dne, 29. 10. 2020.
Katja Ceglar
predsednica Nadzornega sveta JSKD
Besedilo pravilnika v datoteki pdf
